Recenzija: Inglourious Basterds

12.09.2009 ob 15:34

zda 2009, komična vojna drama, režija: Quentin Tarantino, igrajo: Brad Pitt, Christoph Waltz, Diane Kruger, Melanie Laurent, Eli Roth, Michael Fassbender, Til Schweiger, Daniel Bruhl, Mike Myers

Dame in gospodje, Christoph Waltz.

Novi film Quentina Tarantina se prične na kmetiji sredi francoskega podeželja, kamor prikoraka nacistični polkovnik Hans Landa, hladnokrvni in zelo prebrisani lovec na Žide, ki ga igra Christoph Waltz. Prizor, kjer Landa nato elegantno zaslišuje lokalnega kmeta, traja vsaj dvajset minut, Waltz pa ga odigra tako zelo enkratno, tako zelo fenomenalno in tako zelo doživeto, da bi si zaslužil svoj film in oskarja. No ja, Waltz v bistvu ima svoj film, saj kot za šalo zasenči prav vse ostale igralce, ki v primerjavi z njim zgledajo kot začetniki, ali še bolje, kot statisti. Waltz je čisti presežek, brez dvoma najboljša vloga kar sem jo videl v zadnjih letih. Waltz je novi Dustin Hoffman in igralec, ki pokaže igralski razpon, katerega bi zavidali tudi Al Pacino, Jack Nicholson in Robert De Niro. In pozor, Waltz Lando ves čas igra na robu parodije, pa vendar prekleto resno in z vrhunsko dramaturgijo, ki odlikuje vse prizore, v katerih se pojavi. Res je, novi film Quentina Tarantina odlikuje vrhunska dramaturgija, zares kvalitetni prizori, kjer gledalec komaj diha in oprosti tudi pretirano minutažo. Vsako poglavje filma je svojevrstna mojstrovina, svojevrsten napet triler, kjer Tarantino preseže samega sebe in kjer učinkuje čisto vse. Čisto vse razen ekipe “barab”, ki ne pašejo v film. Ki bi pasali v risanko. Tako zelo karikirani, pretirani in trapasti so, da kvarijo film. Da kvarijo kvalitetno zgodbo, ki takega otročjega sranja ne potrebuje. Da se razumemo, vse skupaj je resda izmišljotina, mokre sanje vseh ljudi, ki so se v drugi svetovni vojni borili proti Hitlerju, toda vseeno gre za realno in genialno narejeno zgodbo, ki bi se lahko zgodila tudi v resnici. In zgodbo, kjer nimajo “barabe” kaj iskati. No ja, prizor v kinu, kjer “barabe” zaigrajo italijanske filmarje, je okej in ne moti, saj je atmosfera prilagojena njihovi stopnji, vse ostalo pa je visoko nad to otročjo stopnjo. Nad tem kvazi frajerstvom, ki bi ga lahko Tarantino mirne duše izpustil tako kot je to izvrstno naredil pri filmu Jackie Brown. Tajni agenti, ki planirajo atentat na HItlerja, bi bili povsem dovolj, še posebej v zgodbi, ki resnično premore toliko vrhunskih situacij, da gledalec komaj diha. Prav zato novi film Quentina Tarantina, ki je spet citiral vse mogoče filme, katerih se spomni samo on, ostane nekje vmes. Na pol poti do mojstrovine, ki jo uničijo poceni štosi ekipe “barab”, katero vodi neprepričljivi, moteči in celo malce zoprni Brad Pitt, ki je po moji oceni skrajno napačna izbira za vlogo poročnika Alda Rainea. Možakarja, ki od svoje ekipe norcev zahteva sto nemških skalpov. Točno tako, ko se pojavi Pitt, film zgublja na kvaliteti. Ko se pojavi Christoph Waltz, pa se kvaliteta spet dvigne do konca. Odličen se mi je zdel tudi Mike Myers, v minutni vlogici pomočnika samega Winstona Churchilla. Zelo dobri pa sta bili tudi Diane Kruger in Melanie Laurent, prva v vlogi nemške filmske dive, druga pa v vlogi lastnice kina, kjer se na premieri novega nemškega filma zbere vsa nacistična smetana. Prav imate, Tarantino nam v živo pokaže tudi Hitlerja in Goebbelsa, no ja, tudi Goeringa, kar je zadetek v polno in dokaz, da je še vedno najbolj pogumen, divji, izviren in odštekan filmar daleč na okoli. In pozor, ko Hitler pohvali film, v katerem nemški vojak kot po tekočem traku strelja Američane in reče: “Goebbels, tole je vaš najboljši film doslej,” se Goebbels zjoče. Jasno, ne zato, ker bi bil prepričan, da to drži, ampak zato, ker je Hitler tak bedak, da niti v totalnem dreku, v totalni nemški propagandi, ne vidi sranja, marveč mojstrovino, ki je noče gledati niti glavni igralec Daniel Bruhl. Prav imate, na premiero pride tudi nemški zvezdnik Emil Jannings, Židinja Melanie Laurent pa pripravlja ultimativni načrt, ultimativno maščevanje, orgazmični zaključek filma, na katerega bi bili ponosni prav vsi Židje na svetu. Enkratno zamišljen in speljan film, ki pa ga, kot sem že dejal, pokvarijo “barabe”, ki bi sodile v filme, katere od Šunda dalje veselo snemajo Tarantinovi posnemovalci.

Ocena: 7/10

 

65 komentarjev na “Recenzija: Inglourious Basterds”

  1. Robert L. Tuva pravi:

    Film je enkraten, se strinjam, tale recenzija pa ni.

    Diane Kruger, Michael Fassbender in oni gestapovec, ki prokuži angleškega agenta, bili so odlična, ni se jim treba za kaj skriti pred Waltzom.

    > Prav zato novi film Quentina Tarantina, ki je spet citiral vse mogoče filme, katerih se spomni samo on ..

    Dajmo, preberimo tole še enkrat, pa naj vsak zase razmisli o logičnosti.

    > .. se Goebbels zjoče. Jasno, ne zato, ker bi bil prepričan, da to drži, ampak zato, ker je Hitler tak bedak, da niti v totalnem dreku, v totalni nemški propagandi, ne vidi sranja ..

    To najbrž ne drži. Goebbels je bil za Rajh tako zagret kot Hitler in bil je Hitlerjev vernik in fan. Joče se zaradi hvale idola.

  2. Vidmar pravi:

    Se do neke mere strinjam glede Pitta in basterdov, bi pa vseeno dal filmu oceno 5.
    Odlično je to, da 3/4 filma ni v angleščini, saj bi me sigurno motilo, če bi vsi Francozi in Nemci govorili angleško z glupim naglasom.
    Predvsem se mi pa zdi, da film in trailer krepko zavajata potencialne gledalce. Jaz osebno sem pričakoval, da bo film govoril izključno o basterdih in njihovemu klanju Nemcev po hostah in bunkerjih. Nisem bil pa v nobenem primeru razočaran. Ravno nasprotno.

  3. w33d w33d pravi:

    Tudi sam sem nekaj zapisal o tej mojstrovini in moram povedati, da se z določenimi aspekti tvoje kritike ne strinjam preveč. Barabe so esenca filma, brez njih film ne bi veljal za takšno mojstrovino in brez njih Tarantino pač ne bi bil Tarantino. Nasilje je zaščitni znak Tarantina in njegov slikovit prikaz nasilja na platnu je le ena izmed njegovih odlik, ki popestrijo film. Brad Pitt zadane v polno z igro rahlo omejenega “kmetavzarja”, a seveda Waltza ne more doseči. Prav tako nisem prepričan, da je so bile Goebbelsove solze res solze žalosti, men se je zdelo preprosto smešno, kako srečen je bil ob priznanju Hitlerja, mogoče je res globlji pomen, a skorajda ne verjamem

    http://w33d.blog.siol.net/2009/08/24/inglourious-basterds/

    Lp

  4. Aljoša pravi:

    Christoph Waltz, res je zasenčil je vse prav vse v vsakem kadru je dvignil nivo filma zato ti lepo poprav oceno na 5 pa si kr lepo priznaj, da si uživu v njem :)

  5. Vidmar pravi:

    Ja, tole glede Goebbelsovih solz si ga res pihnil.

  6. spookymulder spookymulder pravi:

    citat: “… se Goebbels zjoče. Jasno, ne zato, ker bi bil prepričan, da to drži, ampak zato, ker je Hitler tak bedak, da niti v totalnem dreku, v totalni nemški propagandi, ne vidi sranja, marveč mojstrovino …”

    Tole pa definitivno ne bo držalo. Znano je namreč, da je bil Goebbels poleg Hitlerja glavni idejni utemeljitelj nacizma in je bil dejansko eden najbolj gorečih privržencev Hitlerja, v katerem niti ob koncu ni videl bedaka, temveč svojega idola, saj je zaradi grožnje, da njegovi otroci ne bi odraščali v sistemu, ki sta ga s Hitlerjem ustvarila, svojih šest otrok raje zastrupil, nato pa pokončal še sebe in svojo ženo.

    Poleg tega je bil Goebbels idejni oče nemške propagande in takratne nemške filmske umetnosti, zato ne bi bilo nobene logike, če bi svoj lasten film in svojo lastno propagando razumel kot nekaj slabega in se jokal zato, ker so ji ljudje (tudi Hitler) nasedli, temveč je bil na svoje delo zelo ponosen – kot prikažejo v filmu celo do te mere, da se ob Hitlerjevi pohvali zjoka od sreče.

    Seveda pa film niti približno ne slika realnost takratnega dogajanja, temveč gre za fiktivno zgodbo, nekako v stilu špageti-vesternov, ki so zelo stilizirano prikazovali sliko divjega zahoda. A to seveda ni nič slabega, ker je film (izven konteksta realnosti) čista cinefilska poezija, s številnimi neverjetno dolgimi scenami brez akcije, ki jo lahko tako napeto zares izpelje je mojster Tarantinovega kova, in na drugi strani do popolnosti izpiljeni akcijski kadri, ki stavijo predsem na kruto in brutalno naravo človeške duše.

    Prav zaradi fiktivne narave fabule pa tudi barabe ne delujejo vzete izven konteksta, saj je prav z njihovo pomočjo ves čas jasno, da film ne slika realnih dogodkov, temveč gre bolj za simbol človeške želje po maščevanju v čemer barabe niso kaj bistveno boljše od nacistov, temveč jih od njih loči zgolj to, da imajo v nasprotju z nacisti nekoliko boljši razlog za svoje početje.

    Se pa povsem strinjam glede izjemne igre Christopha Waltza, za katerega bom zelo razočaran, če se ne znajde med oskarjevimi nominiranci.

    Ocena: čista 5/5

  7. t-h-o-r pravi:

    dober film, prvo poglavje je izjemno (pa nasploh vsi prizori z lando), kjer ga vseskozi sumiš, da ve vse :)

  8. Nurudin pravi:

    “ki pokaže igralski razpon, katerega bi zavidali tudi Al Pacino, Jack Nicholson in Robert De Niro.”

    hihihi, upam, da to prebere dama, ki je ne maraš pretirano. in se potem razvije spor. oh, sladke sanje. oh, užitki.

  9. Js pravi:

    Ocena ne more bit 5, 5 je rezervirana za kulte in klasike, kar pa Inglorius Basterds zagotovo ni, tk da se strinjam s 4.

  10. Maja pravi:

    Eden najboljših filmov letošnjega poletja,…
    Christoph Waltz je drugače zelo dober avstrijski igralec ki sem ga prej opazila v nekaj avstrijskih miniserijah,ampak vlogo “lovca na žide” Lande odigra briljantno.
    Prav tako je dobro odigrala Diane Kruger sploh tisti dialogi v nemščini z Tilom Schweigerjem.
    Brad Pitt je bil zelo smešen s tistim ameriškim južnjaškim naglasom da se nisem morala nehati smejati.

  11. Mendij pravi:

    zelo fenomenalno

  12. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Robert, bili so odlični, a Waltz je bil vsaj tri razrede nad njimi.
    Glede na to, da Tarantino znan po tem, da je kot delavec v videoteki videl na tisoče filmov in da v njegovih filmih kar mrgoli asociacij in poklonov na filme, ki jih poleg njega morda pozna še kak res zagrizen filmofil, je stavek povsem logičen.
    Ne strinjam se, saj je bil Goebbels mojster propagande, prevelik genij, da bi verjel vsem tem sranju. Prav zato nima nič proti, da premiero zapusti glavni igralec. Jaz sem to razumel tako kot sem zapisal, razumeti drugače bi bilo preveč klišejsko za Tarantina.

    Vidmar, se strinjam, menjavanje jezikov je odlična zadeva. Resda to ni prvič, je pa vsekakor dobrodošlo. Res je, tudi jaz sem mislil, da bo film o teh Barabah, zato sem bil najprej malce zmeden, potem pa sem poštekal, da bo veliko več kot to.

    W33D, ravno nasprotno, film je mojstrovina zaradi reči, ki z barabami nimajo nobene zveze. Prav zato so popolnoma nepotrebne. In ta “zaščitni znak”, ki ga omenjaš, pokvari sicer vrhunski film. Če se mu je Tarantino uspel tako odlično izogniti v filmu Jackie Brown, le zakaj se mu ni znal tudi tukaj? Jaz sem film videl kot vrhunsko vojno dramo, ki takega otročjega sranja kot so barabe in Brad Pittov karakter res ne potrebuje. Pa še odigral ga je po moji oceni strašno slabo.
    Kot sem rekel že Robertu, jaz sem v Goebbelsovih solzah videl to, kar sem zapisal, saj se mi zdi klasična razlaga preveč navadna za Tarantina.

    Aljoša, užival sem v vseh prizorih, kjer ni bilo Brada Pitta, zato ocena ostaja 4.

    Spooky, tale film celotno zgodovino obrne na glavo, zato se mi zdi prav moja ugotovitev veliko bolj verjetna od klasične, ki je za Tarantina in tale film preveč navadna.
    Ne strinjam se, Goebbels je bil v prvi vrsti genij, ki se moral zavedati, da prodaja totalno sranje. Prav zato ga je znal tako odlično prodati. Prav zaradi vseh teh scen brez akcije, ki so resnično mosjtrstvo dramaturgije in vsega ostalega, barabe vsaj zame izpadejo bedno.

    Thor, točno tako, še tam, ko je kao pozabil, kaj je hotel vprašati Židinjo po konzumiranju sladice, sem imel občutek, da blefira :)

    Nurudin, kadar sem na nekom res navdušen, uporabim tudi taka pretiravanja, da res pokažem, da je bil vrhunski.

    Maja, morda smešen, a v negativnem smislu, v sicer zelo resnem filmu.

  13. Pris Pris pravi:

    Ekipa “Basterdsov” je Tarantinov trademark, kot so bili poklicni roparji v Reservoir Dogs, poklicna morilka Vincent in Jules v Pulp Fiction, poklicna morilka Nevesta v Kill Bill, kriminalna brata Gecko v From Dusk Til Dawn etc., torej protagonisti, ki so v svojem bistvu barabe. Basterdsi so torej integralen del filma, čeprav film dejansko ni “njihov”.

    Hkrati se Tarantino igra z našo percepcijo – na eni strani prostaški in barbarski Židje, na drugi pa simpatičen nemški vojaški zvezdnik in hiperinteligenten karizmatičen lovec na Žide.

    Na neki drugi stopnji bi seveda film deloval tudi brez Basterdsov, vendar to ne bi bil več Tarantino. ;)

  14. Robert L. Tuva pravi:

    @Izi

    Goebbelsove solze pri natepavanju tajnice v mislih Shosanne pa je nemara treba razumeti tako, da se mož sekira, ker mu ne in ne pride? Bi bilo tako dovolj neklasično in neklišejsko za Tarantina?

  15. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Pris, pa si predstavljaj, da bi imeli dogsi krila in da bi bruhali ogenj, poklicna morilca pa bi bila v resnici vampirja. Tako nekako so meni delovali basterdsi v sicer zelo realni in kvalitetni zgodbi.

  16. tajnica pravi:

    Hm, tele fotke me spominjajo na film, (mislim, da rusko-nemški) kjer nemški vojak manipulira z malim dečkom z namenom, da mu ta v zameno za čokolado, razkrije skrivnosti ruske vojske.
    Vem, da to ni tema zapisa pa vendarle Iztok, veš o katerem filmu govorim?, mi poveš naslov prosim? (Rada bi si ga ogledala ponovno in v celoti).
    Hvala in LP.

  17. Vidmar pravi:

    Mislim, da si edini na svetu, ki si pomislil na to. V njegovih solzah vidiš nekaj česar ni. Sigurno se je zavedal, da so njegovi filmi samo napihnjene laži in propaganda, ampak tu je zagotovo jokal od sreče, ker so bili Hitlerju, njegovemu idolu, tako zelo všeč.

  18. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Robert, blesava primerjava.

  19. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Tajnica, nimam pojma, se pa dobro sliši.

    Vidmar, nisem edini, sem pa med manjšo skupino :)
    Hm, mar mu niso bili všeč vse njegove zamisli? Brez njih namreč Hitler ne bi prišel na oblast.

  20. tajnica pravi:

    Te obvestim o naslovu, če ga zvem. :)
    Aja še tega se spomnim, film je posnet po resničnih dogodkih in da je ta nemški vojak kasneje dečka obesil. Ruski vojak potem maščuje njegovo smrt,še posebej zato,ker je med drugim mali bil (mislim da) v sorodstveni vezi z njegovo boljšo polovico. Njegovo puško s katero je ubil to barabo, še dandanes hranijo v nekem ruskem muzeju.

  21. tajnica pravi:

    Evo, celo najdla sem. Mislim, da je to, to.
    http://www.kolosej.si/filmi/film/sovraznik_pred_vrati/

  22. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Kje za vraga si našla, da je to rusko nemški film? S tem si me zmedla. In ja, mar ne bi bilo bolje reči, da je to film o dvoboju ruskega in nemškega snajperja med bitko za Stalingrad?

    Skratka, zelo čudno si opisala ta film, ki sem ga seveda gledal in je zelo dober :)

    Je pa res, da je tisti deček mnogim ostal v spominu. Meni očitno ni, saj sem film videl pred osmimi leti.

  23. tajnica pravi:

    :D
    Gledala sem ga (ne v celoti) preceeej let nazaj in sem se ga res megleno spominjala, dokler nisem zdej natančneje prebrala povzetek.
    Kako za vraga nisi ti vedel, o čem govorim? ;) :)

  24. kofe chiki pravi:

    Pris je že lepo povedala.

    Tarantino je ustvaril nenavaden kontrast z barabami.

    Že v sceni z bejzbolko je veliko tega. Nemški oficir je do zadnjega neomajen in časten, medtem ko so barabe prostaško zabavajo. Kot je rekel sam Tarantino… precej lažje bi bilo gledalcu, če bi bil oficir arogantna baraba, ki bi na koncu še izdal položaj sovojakov.

    Tako da, brez barab ne bi bilo mojstrovine kot je.

    Tudi tole z Goebbelsom si malo zamutil. Zdaj bi še ti rad(tako kot Trantino) spreminjal zgodovino. Dejstvo je bilo, da je bil Goebbels zaljubljen v Hitlerja in rajh.

    Tajnica, stoposto je Enemy at the gates.

  25. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Tajnica, ker si rekla, da je ruski in ker si izpostavila samo tega fantka, ki je le kanček glavne zgodbe.
    LP

  26. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Kofe, ne strinjam se. Barabe preprečijo mojstrovino, prizor z bejzbolko pa bi sodil v risanko ne pa v tako odlično vojno dramo.

    Glede Goebbelsa, pač moje mnenje. Tudi zaradi glavnega igralca, ki mu prav Goebbels pusti ven. In tudi ta igralec pošteka, da je film navadno sranje.

  27. nimiy nimiy pravi:

    iztok,

    v bistvu ti pozabljaš, kaj tarantino sploh počne. tarantion snema filme. filmi so fikcija. in tarantino filme jemlje kot fikcijo. kot nekaj, v katerem je zakon gravitacije to, kar se njemu zdi in ne to, kar pravi fizika. in seveda se sploh ne gre za vojno dramo, ampak risanko. in ravno to je bil njegov namen. in tako zelo očiten, da ti pač ni mogel uiti. ti si pač v tem videl nek manjko, bil je pa to njegov point. zgodovinska dimenzija zgodbe, torej 2. svetovna vojna, ki je pač resnični dogodek, služi tarantinu zgolj za to, da se je lahko šel bizarnost par excellence in ne nekaj, s čimer bi se moral obremenjevat v smislu avtentičnosti. tarantino pač ni oliver stone. tarantino je walt disney za odrasle.

    “Prav zato novi film Quentina Tarantina, ki je spet citiral vse mogoče filme, katerih se spomni samo on…”

    nelogičnost te misli je v tem, da če ti je tebi, ali pa komu drugemu, uspelo ugotoviti, da je citiral vse mogoče filme, potem si se teh filmov moral tudi sam spomnit, da bi lahko ugotovil, da jih je citiral. torej, to, da se jih spomni samo on, ne drži.

  28. t-h-o-r pravi:

    tajnica, ti misliš na Cross of Iron iz 1977

    http://www.imdb.com/title/tt0074695/

  29. Robert L. Tuva pravi:

    @Iztok

    Ampak minimalna samorefleksija in samokritika ti dela pa težave. Veš, to ni dobro, pa nočem žugati ko oče. Samo povem.

  30. BenjoTalnik pravi:

    Iztok, ali ti veš kako je Goebbels končal svoje tuzemko bivanje?!?!?!

  31. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nimiy, glede mojega stavka o filmih, ki jih je videl samo on, očitno še nisi slišal za izraz, ki mu angleži pravijo hyperbole. Da boš naslednjič lažje razumel moj tekst, ti prilagam celo link:
    http://en.wikipedia.org/wiki/Hyperbole

    Thor, smo že ugotovili, da je mislila Enemy at the Gates,

    Robert, saj ni panike, le ne strinjam se s tvojimi ugotovitvami, to je vse.

    Bentilnik, vem.

  32. nimiy nimiy pravi:

    iztok,

    vem, ampak zaradi tega tvoj izjava ni nič manj nelogična. poznamo recimo tudi sofizme, ki spet niso nič manj nelogični, samo zato, ker so sofizmi. morda pa ti še nisi slišal za pojem “biti logično pravilno”.

    http://en.wikipedia.org/wiki/Logic

  33. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nimiy, nepotrebna debata, pa trmast si brez veze, saj dobro veš kaj sem hotel reči, sicer pa sem vse pojasnil že Robertu v komentarju cifra 12.

    Glede Tarantinovih filmov pa še tole, spomni se recimo Jackie Brown. To je povsem običajna kriminalna drama, prav zato tako super, ker nima nepotrebnih otročjih mašil. Tvoja izjava, da je Tarantino Disney za odrasle, je torej malce neumna.

  34. nimiy nimiy pravi:

    iztok,

    ne trmast, ampak dosleden. kar si ti robertu odgovoril je tole…

    “Glede na to, da Tarantino znan po tem, da je kot delavec v videoteki videl na tisoče filmov in da v njegovih filmih kar mrgoli asociacij in poklonov na filme, ki jih poleg njega morda pozna še kak res zagrizen filmofil, je stavek povsem logičen.”

    torej, prberi si zadnje štiri besede. trdil si, da je stavek logičen. in ravno zato sem se oglasil. ker pač logičen ni. lahko je hiperbola, ni pa logičen stavek.

    kar se pa tiče jackie brown pa samo še dodatno kaže na tvoje nerazumevanje tarantina. jackie brown seveda lahko tebi izgleda povsem običajna kriminalna drama, ampak žal to ni. oziroma na srečo. film je spet popolnoma absurden. skratka tarantinovski. imaš neko ostarelo stevardeso, povsem navadno žensko, nekoga, ki se je vse življena prebijala iz dneva v dan in ki od življenja praktično nič nima. in potem se ta ista stevardesa znajde v primežu policije in kriminalca, ki ne bi dvakrat pomislil, da bi jo ustrelil. torej, če so zate debilni policaji in še bolj debilni kriminalci, ki jih okoli prenaša neka jackie brown realnost, potem si očitno videl pramalo filmov. filme je treba včasih ne samo gledat, ampak tudi razumet. fikcija oziroma “risanke” niso samo supermeni in batmani. no, za tebe že morda. za tarantina pač ne.

  35. t-h-o-r pravi:

    film je tarantinovski, ampak ni njegov originalen scenarij, je po knjigi

  36. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nimiy, logičen v kontekstu mojega razmišljanja in mojega stila pisanja, kar bi ti po toliko časa že moralo biti jasno. Kot sem rekel, prekleto dobro veš kaj sem mislil s tem stavkom, zato je nadaljnja debata res odveč.

    Glede Jackie Brown, zelo se motiš, prav s tem filmom je Tarantino razočaral mnoge privržence, ki so pogrešali njegove tipične finte iz Šunda. Film se jim je zdel preveč navaden, preveč netipičen zanj. Prav zato pa so ga mnogi drugi kovali med oblake in ugotovili, da je Tarantino mojster tudi izven žanra, ki ga je na novo izumil.

  37. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Sicer pa se meni ne zdijo njegovi filmi prav nič pravljični, so le nov pristop znanemu žanru in citiranje tisočerih B filmov. Lep primer je tudi epizoda v Four Rooms, kjer se je poklonil Hitchcocku.

    Pretiraval je le v Kill Bill, kar je jasno, saj je šlo za poklon kung fu žanru, kjer se itak pretirava.

    In sedaj v Barabah, kar je škoda.

  38. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Thor, morda se je tudi zato izognil običajnim štosem.

  39. nimiy nimiy pravi:

    iztok,

    ne rad težim, ampak tole kar si napisal spet nima smisla:

    “Nimiy, logičen v kontekstu mojega razmišljanja in mojega stila pisanja,”

    tisto, kar si ti glede tarantina napisal ni v nobenem kontekstu logično. je pa seveda lahko ta nelogičnost v tem primeru smiselna.

    glede jackie brown se mi ne da razlagat, ker imam občutek, da poante preprosto ne bi razumel. ker ti filme gledaš, razumeš pa očitno bolj malo. razume jih pa tvoj idol MŠ.

    http://www.mladina.si/tednik/200513/clanek/kul–dvd-marcel_stefancic_jr/

    tarantino pa pretirava v vsakem filmu, ravno zato, ker ga ne zanima realnost, ampak film. film je pa fikcija. seveda pa to pretiravanje ni vedno v vizualnem, oziroma scenskem smislu, ampak je lahko zelo subtilno, v smislu bizarnosti situacij, samih karakterjev, dialogov. recimo začetek filma o katerem je tu govora. imaš tega nemškega oficirja, ki pride med 2. svetovno vojno v hišo nekega francoza na francoskem podeželju in začne debato v francoščini. potem pa v nekem trenutku francoza vpraša, če govori angleško, da bi lahko debato nadaljevala v angleščini, ker pač židje, ki se skrivajo pod njima angleščine ne razumejo??? a ni to absurd? a ni to nekaj, kar je pač možno samo v filmih? to je pač tarantino. in ja, bi lahko celo rekel, da on snema filme o filmu.

  40. t-h-o-r pravi:

    “a ni to nekaj, kar je pač možno samo v filmih? to je pač tarantino. in ja, bi lahko celo rekel, da on snema filme o filmu.”

    natanko tako

    meni je njegova najboljša lastnost ravno ta, da se ves čas zavedaš, da gledaš film (kot npr pri godardu, navsezadnje je tarantino svojo produkcijsko firmo poimenoval a band apart)

  41. BenjoTalnik pravi:

    Hm, če poznaš Goebbelsov odhod iz Berlina, je tvoje blebetanje o odnosu s fuhrerjem šo tolikanj bolj nesmiselno.

    Sploh, če za primer vzamemo dva propagadna filma, nastala pod očesom vrlega Goebbels. Jud Suss mu je bil sicer všeč, a se mu je zdel premalo direkten, hm… jasen, nazoren, če češ. In je zato ‘ukazal’ narediti bolj jasen, nazoren film – Der ewige Jude. Če razumeš.

  42. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nimiy, če za Jackie Brown že daješ primerjave z neta, ne bo nič narobe, če poiščeš tudi linke, kjer ti veliko ljudi govori o tem, kar ti ves čas trobim tudi sam.
    No ja, razen če misliš, da je pretiravanje tako veliko kot v Šundu in ne opaziš veliko bolj miren in realen ton podajanja zgodbe. In ne vem, zakaj Jackie Brown primerjaš z drugimi filmi, če ga jaz le s filmi, ki jih je posnel Tarantino. Me sploh razumeš kaj ti hočem povedati?
    Situacija je bila ista kot pri Hitchcocku, ko je po Psihu posnel Ptiče, saj je imel občutek, da mora preseči vse skupaj. Tarantino je usekal povsem nasprotno pot in zato zadel v polno še bolj kot bi sicer. Daj razumi že.
    In ja, če se ne strinjaš z mano, še ne pomeni, da jaz nimam pojma in da nečesa ne razumem, mar ne?
    Res je, Tarantino večkrat pretirava, toda v istem filmu združiti elegantno in otročje pretiravanje, pa meni tokrat pač ni potegnilo in se je močno teplo.
    Če sem zaradi tega zate bedak, ki Tarantina ne šteka, pa naj bo tako :)

    Thor, hm, a pri drugih režiserjih pa dobiš občutek, kot da gledaš nekaj resničnega?

    Bentilnik, hm, si opazil, da Hitler v tem filmu umre pod streli brzostrelke, da je film o junaku, ki je postrelil 300 Američanov, izmišljen in da vseh glavnih nacijev v resnici niso sežgali v istem kinu?
    Film, kolega, film, se pravi fikcija, kjer zakoni realnosti glede zgodovinskih dejstev ne veljajo. Prav zato se mi zdi moja razlaga več kot odlična.

  43. t-h-o-r pravi:

    ne, ampak poizkušajo prinesti na platno čim več realnosti, reze umestijo tako, da jih gledalec čim manj (ali pa sploh ne) opazi (tarantino pa že takoj film razdeli na poglavja in za vsako poglavje pokaže napis)

  44. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    No ja, vsi že ne, je pa res, da se zdi, da je Tarantino v devetdesetih res na novo izumil film :)

    Ne bi pa rekel, da je to vedno Tarantinovo mojstrstvo, večkrat je “le” originalna in skulirana ideja, ki se jo pač spomni in jo vtakne v film.

    Je mojster, toda vsemu, kar vključi v svoje filme, pa vendarle ne gre pripeti oznake presežek in mojstrovina.

  45. nimiy pravi:

    “In ja, če se ne strinjaš z mano, še ne pomeni, da jaz nimam pojma in da nečesa ne razumem, mar ne?”

    jaz bi raje rekel tako. če tebi nekaj v tem filmu ni všeč, kar je pač stvar okusa vsakega posameznika, to še ne pomeni, da v ta film to ne spada ali pa celo da to za ta film ni bistveno.

    brez teh barab bi bil to drugi film, z drugo poanto, z drugim smislom in bistvom in bi bil to film nekega drugega režiserja. to ti pač tebi ne potegne. in potem je absurd, da film hvališ, ker ga na koncu koncev niti ne razumeš. to je recimo podobno, kot če bi jaz rekel kaj v smislu: michael jackson je legenda, genialec, super in oh in sploh, samo škoda, ker ni bil hard rocker. to je isti absurd, kot to, da pač ti praviš, ta film je super in oh in sploh, samo škoda, da so v njem te barabe. če bi bil MJ rocker, potem to ne bi bil MJ. če ta film ne bil imel barab, potem to ne bi bil ta film.

    za konec pa še zadnji stavek iz recenzije tega filma izpod peresa MŠ: “Ko posname film, lahko vedno varno odidete v kino: res boste videli film.”

    in a ni to povsem ista poanta, ki sta jo na tem blogu izrazila tudi dva bralca pod komentarji 39. in 40.:

    ““a ni to nekaj, kar je pač možno samo v filmih? to je pač tarantino. in ja, bi lahko celo rekel, da on snema filme o filmu.”
    natanko tako
    meni je njegova najboljša lastnost ravno ta, da se ves čas zavedaš, da gledaš film (kot npr pri godardu, navsezadnje je tarantino svojo produkcijsko firmo poimenoval a band apart)”

  46. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nimiy, meni se zdijo že v osnovi ti stavki o tem, da se zavedaš, da je film, da je pač samo film in ne vem kaj, totalno bedasti in neko neumno filozofiranje ter sprenevedanje. Daj no, kot da se recimo pri mnogih ostalih filmih ne zavedaš, da je le film. Saj menda ne misliš, da Superman obstaja v resnici, da roboti pridejo iz vesolja, da tudi najgrše punce vedno dobijo najlepše fante in obratno, da je bil John Dillinger tudi v resnici tako zelo čeden in tako dalje. Mater no, kaka bedna interpretacija Tarantinovih filmov. Pač posebni so, drugačni, skorajda svoj žanr, a to ne pomeni, da morajo biti vsi vsem enako všeč.

  47. Maco pravi:

    Čar tega filma se skriva v detajlih, prizorih v katerih si režiser vzame čas, avstrijski igralec Christoph Waltz pa je v tem filmu fenomenalen. Meni najljubši del filma je, ko si Melanie Laurent nanaša ličilo, preden namerava razstreliti svoj kino ob zvočni podpori David Bowiejeve – Cat People. V filmu je meni zelo zanimiv avtentični jezik, Tarantino verjetno ni želel, da nemške vojake ali francoska dekleta igrajo Američani z neko neprepričljivo angleščino, uporabil je štiri jezike.

  48. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Se strinjam, toda meni žal ne deluje kot celota. Odličen je v teh posameznih delih, kot celota je malce smešen in preveč stripovski, da ne rečem otročji, kar se tepe z odlično dramsko globino. Štirje jeziki so tudi meni hudičevo dobra zadeva, ki daje avtentičnost. Celo tako, da bi gledalec na koncu celo verjel, da se je zgodba zgodila tudi v resnici.

  49. Maco pravi:

    Boš videl in mogoče boš celo presenečen ali jezen, kdo vse bo nominiran za Oskarje in kdo bo dobil Globuse.

  50. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Če ga dobi Waltz bom zelo vesel, saj je bil fenomenalen :)

  51. Maco pravi:

    Waltz bo gotovo dobil Globus in Oskarja za stransko moško vlogo brez konkurence. Vse ostalo pri filmu Inglorious Bastards bo samo kot nominacija.

  52. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Jasno da, saj, kot sem že dejal, kot celota ni dovolj dober. Ne razumem pa ogorčenja, da Pitt ni dobil nominacije. Meni se je zdel najslabši del filma.

  53. Primož Primož pravi:

    Hmm, zanimivo, očitno edini v tem filmu vidim retardirano ameriško samopropagiranje? Seveda, filmi so fikcija, ampak obstajajo tudi dobre in slabe fikcije in ta je po mojem mnenju ena slabših in izgovor da dela Tarantino rad krvave filme ne zdrži dejstva, da ta film smrdi do neba. Tudi Enemy at the gates, Saving private Ryan, Schindlers list so krvavi, ampak “zdravo” krvavi, ne pa v očitno same sebe zagledane Američane krvavi. Kdor se je kdaj dejansko gledal preko merka z Nemci, Japonci, Vietnamci, talibani itd. bo najbrž vedel, da kdor sovražnika ne spoštuje, kmalu kje praska kuglo iz telesa, če ne leži v črni vreči. Naj Tarantino kar snema svoje filme, hvalo in oskarje pa naj se prihrani za prave mojstrovine, ne pa za taka skrpucala, katerega scenarij bi lahko napisal ameriški 15-letnik z malo preveč patriotičnim očetom s svojo verzijo polpretekle zgodovine.

  54. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Na nek način se strinjam s tabo, toda glede takih reči so mi bolj sporni tisti filmi, ki za ozadje vzamejo kako resnično bitko, kak resnični dogodek, in ga nafilajo s tem sranjem. Tokrat je zgodba v celoti izmišljena, zato me ameriška reklama ni motila.

    Meni je zmotilo nekaj drugega, kaj je to, pa sem napisal že v oceni.

  55. Recenzija: The Green Hornet « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] nameniti niti glavnemu negativcu Christophu Waltzu, ki je kilometre daleč od bravure Tarantinovih Neslavnih barab. Mi je bil pa zato v majhni vlogi preserantskega kriminalca, ki soli pamet Waltzu, odličen James [...]

  56. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Water For Elephants, Hereafter pravi:

    [...] s čudovito scenografijo opremljeno dramo, kjer se še posebej izkaže Christoph Waltz, majstor iz Neslavnih barab, ki igra nasilnega lastnika cirkusa in Marleninega moža Augusta (v igri je bil Sean Penn). To je [...]

  57. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: The Unsinkable Molly Brown, Love Ranch, Le Concert pravi:

    [...] sanje in za solistko izbere mladenko Anne-Marie Jacquet (Melanie Laurent, Shosana iz Tarantinovih Neslavnih barab), ki nima pojma, da je njena rana mladost močno povezana in prepletena prav s tistim usodnim [...]

  58. IZTOK faking GARTNER » Kulti in klasike: Partizani (1974) pravi:

    [...] emotivno, da ostane v spominu. In pozor, Rod Taylor je na stara leta igral tudi v Tarantinovih Neslavnih barabah, še enem B filmu iz časa druge svetovne vojne, ki so mu Partizani na nek pavšalen in divje [...]

  59. IZTOK faking GARTNER » Kulti in klasike: Povratak otpisanih (1976), Vdovstvo Karoline Žašler (1976) pravi:

    [...] vodi tako zelo spretno, prepričljivo, elegantno, tekoče in dinamično, da mu lahko zavidajo tudi Neslavne barabe Quentina Tarantina. Svojih pet minut dobijo tudi Bata Živojinović kot četniški oficir, Milena [...]

  60. IZTOK faking GARTNER » Kulti in klasike: Campo Mamula (1959), Petrijin venac (1980), Salaš u malom ritu (1976) pravi:

    [...] celo prijazen, v resnici pa zloben in zlovešč, torej tak kot Christoph Waltz v Tarantinovih Neslavnih barabah. Mladi Štimac in njegova kompanija se mi bodo za precej časa vtisnili v spomin, izvrsten pa je [...]

  61. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Django Unchained pravi:

    [...] se obnaša enako pokvarjeno kot belopolti plantažniki. Django Unchained je resda over the top kot Neslavne barabe, toda vse kar počne, počne tako zelo enkratno, tako zelo zabavno, tako zelo dinamično in tako [...]

  62. Iztok Gartner » Zmagovalci Oskarjev: Christoph Waltz pravi:

    [...] Oskarjev: Christoph Waltz 26.02.2013 Ker je dve leti nazaj slavil za Tarantinove Neslavne barabe, je prav, da začnem s tekstom, ki sem ga o njem spisal [...]

  63. Guy Pearce pravi:

    1A film, ravnokar gledam četrtič, in z vsakim ogledom dobim še več referenc na druge filme, prav ne morem verjeti, kako lahko človek posname tako dober film, ki pravemu poznavalcu filmov lahko razširi obzorje do maksimuma, očitno moraš scenarij res pisati 20 let. :D . film kot sam je sicer predzgodba vseh tarantinovih filmov, ker bi naj predčasno kruto ubitje hitlerja in vseh ostalih nacistov v kinu američane priprjalo do tega, do so takšni cinefili in nagnjeni k grotesknemu nasilju (primer reservoir dogs, pulp fiction in true romance, kjer je filmski producent donowitz vnuk od donowitza, ki ga v barabah igra eli roth), vzporedno s tem pa gre tudi ameriška filmografija (movie in movie world: kill bill.) Vsak prizor in kreacija sta v filmu z namenom, in ko greš brati na internet ter gledat posnetke od Tarantina s kakšnim entuzijazmom razlaga, zakaj tako, skorajda ne moreš verjeti :D :D drugače Iztok, s tole recenzijo si ga pošteno polomil, ponoven ogled filma bi ti pošteno koristil in te moral pripraviti do spoznanja, da gledaš verjetno najboljši vojno-satirični, če ne najboljši film vseh časov.

  64. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Morda si ga še enkrat ogledam, ampak dvomim, da mi bo bolj všeč, saj me bo znova motilo to, kar me je prvič. Django Unchained je dosti, dosti boljši.

  65. montebuba pravi:

    ja cel film je nekje na meji parodije, na trenutke zelo resen na trenutke pa zelo sarkastičen, kot ga zna narediti le Quentin Tarantino.
    Ja Waltz je perfekten, tako zelo dobro igral nemškega nacista, s tistimi svojimi zvijačami da si nedvomno zasluži Oskarja (ki ga je tudi dobil). obe dekleti vredu (sploh Melanie)
    Ja Barabe pa sicer tudi nastopijo v stilu parodije in jo žal prestopijo tako da na trenutke Pittov naglas izpade trapasto, Waltz tega ne naredi;
    vendarle pa Pitt pokaže nekaj dobrih igralskih kreacij: začetni monolog je bil super, pa tudi zaključek je bil odličen;

    je pa zanimivo, da po napetem uvodu na kmetiji film popolnoma spremeni svoj žanr
    9/10 :D

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !