Recenzije: Lie to Me, Beautiful

16.08.2009 ob 20:32

LIE TO ME (zda 2008, drama, režija: John Stewart Muller, igrajo: Brandon Routh, Steve Sandvoss, Courtney Ford, Shoshana Bush)

Dramaturško izjemno slaba, igralsko večino časa skrajno povprečna, kar se seksa tiče skorajda sterilna in hudo navadna ljubezenska drama o paru, ki se dobiva tudi z drugimi partnerji.

Če ste videli leta 1998 posneti The Big Swap, kjer se je pet zanimivih parov odločilo za menjavo partnerja, potem veste, kaj vse manjka filmu Lie to Me. Tej tretjerazredni obdelavi znane in vedno pereče tematike, kjer se tokrat ne zaplete pri ljubosumnosti na morebitne boljše seksualne sposobnosti drugih partnerjev in zaradi občutka krivde ter sponašanja teh in onih reči, marveč pri ljubezni, ki se pojavi pri obeh svobodnjakih. Pri obetavnem pisatelju Masonu (Steve Sandvoss) in njegovi bejbi Sam (Courteney Ford). Ona se zagleda v postavnega Jamesa (Brandon Routh), on pa v deviško najstnico Olivio (Shoshana Bush). Čeprav se prepričujeta, da gre kot vedno le za seks, je več kot jasno, da se je vmešala tudi ljubezen, ki počasi ločuje njuni srci, njuno svobodno in moderno zvezo. Zanimiva tematika, zelo slaba izvedba in film, ki bi ga bolje posneli celo Slovenci.

Ocena 2

BEAUTIFUL (avstralija 2009, drama, režija: Dean O’Flaherty, igrajo: Erik Thomson, Peta Wilson, Tahyna Tozzi, Rebekah Rimington, Aaron Jeffery)

Lepota po avstralsko.

Drži, Beautiful na nek način močno spominja na odlično Lepoto po ameriško, ki jo je leta 1999 posnel Sam Mendes. Se pravi na film, kjer so najbolj umazane skrivnosti skrivali tisti, ki so te iste skrivnosti iskali pri drugih. Torej tisti, ki so bili na videz brez napak, v resnici pa bi lahko svoje napake prodajali na tržnici. Tudi tukaj gre za kvazi moraliste, za sosede, ki zelo radi sodijo in obsojajo druge ter pri tem pozabljajo, da so sodbe najbolj vredni prav sami. Le pomislite, oče se zgraža in huduje nad hčerko, ki se na pol gola nastavlja na dvorišču, na skrivaj pa bere revijo, ki je polna takšnih drugačnih erotičnih slik. Ta ista hčerka pa se zgraža nad čudaško sosedo in si na koncu izmisli laž, ki prevede do tragedije, v katero se vmeša tudi najstnik, ki bi dal vse, da bi svojo prvo seksualno izkušnjo doživel prav s to hčerko. Jasno, punca, ki se gre tudi Kubrickovo Lolito, ga popolnoma zmanipulira in mu za vsako opravljeno nalogo podari strasten poljub in pogled na svoje telo. Ker bi rada vedela kaj se dogaja za vrati čudaške sosede, kjer naj bi po pripovedovanju njene matere nekdo pobijal mladenke, od fanta zahteva, da s to sosedo naveže stike, jo fotografira in ugotovi, kam so izginila trupla. Res je, Beautiful je film o tem, da ljudje ne morejo živeti brez govoric, da se iz govoric, ki ponavadi iz muhe delajo slona, napajajo in da si jih, če je potrebno, tudi izmislijo. Samo da se nekaj dogaja, samo da ulica, kjer živijo, ostaja zanimiva in aktualna. Zanimiv in svojevrstno narajen film. Elegentna amtosfera in dovolj prepričljiva igra vseh glavnih protagonistov. Stilizirano podajanje zgodbe, kjer si kamera vzame čas tudi za posnetke narave in živali, z glasbeno spremljavo, ki obeta nekaj velikega, nekaj bombastičnega. Žal debitantski režiser O’Flaherty kljub spretni in domiselni režiji nekako ni kos nalogi, saj preveč časa posveti določenim likom, ki s samo zgodbo nimajo kaj dosti zveze. Recimo fantovi tašči Peti Wilson in njenim težavam z njegovim očetom, ki pada v čedaljo hujšo depresijo in se odtujuje od familije. Lahko bi rekel, preveč atmosfere in premalo filma, preveč kulise in premalo predstave. A vseeno izdelek, vreden vaše pozornosti.

Ocena 3 in pol

 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !