IZTOK faking GARTNER

« | | »

Kulti in klasike: Wag the Dog, A Few Good Men

7.08.2009

WAG THE DOG (zda 1997, komična drama, režija: Barry Levinson, igrajo: Robert De Niro, Dustin Hoffman, Anne Heche, Woody Harrelson, Denis Leary, William H. Macy, Willie Nelson, Andrea Martin, Kirsten Dunst, David Koechner)

Vojna je šovbiznis.

Ne boste verjeli, toda v času tegale filma se je resnični predsednik Bill Clinton zapletel v seksualni škandal z Monico Lewinsky, istočasno pa je govoril tudi o tem, da bo napadel Irak. Ker na svoji strani seveda ni imel filmskega producenta Stanleyja Mossa in političnega “spin doktorja” Conrada Breana, ki ju vrhunsko odigrata Dustin Hoffman in Robert De Niro, mu je načrt padel v vodo, “oral office” pa mu je skorajda spodnesel tla pod nogami. Povsem drugače je z našim filmskim predsednikom, ki se prav tako zaplete v seksualni škandal, zaradi katerega bi verjetno izgubil drugi mandat, če mu ne bi na pomoč priskočila Stanley in Conrad, mojstra manipulacije z mediji, ki si izmislita vojno z Albanijo in pozornost javnosti preusmerita stran od seksa. Še več, Stanley vojno celo zrežira in posname v svojem studiu, javnost pa seveda nasede in kupi vse, kar vidi. Odličen film, ki več kot enkratno pokaže, da je politika le šovbiznis, le barantanje z mediji, kjer zmaga tisti, ki zna bolje manipulirati z naivnimi državljani. Pogumen in zelo zabaven, pa vendar realen in zelo resen film. Na meji med komedijo, satiro in farso, ki nikoli ne pretirava in vedno najde pravo mero za vse. Jasno, zgodba je preveč inteligentna, da bi se lahko zgodila v resnici, režiser Barry Levinson pa je k svoji zbirki popolnih filmov, kamor sodijo Rain Man, The Natural, Good Morning Vietnam in Bugsy, dodal še tegale. Zares dobrega, nepozabnega in takšnega, da ga lahko mirne duše in povsem brez slabe vesti proglasim za enega najboljših filmov devetdesetih. In pozor, vse sestavine lažnega šova, ki ga zaradi predsednikovega seksualnega škandala izvede “spin ekipa”, so tako zelo prebrisane, tako zelo izvirne in tako zelo zabavne, da jih zlepa ne boste pozabili. To ni le lažna vojna z lažnimi posnetki, to je franšiza, kjer se prodaja tudi kontekstna glasba za vojaka (Woody Harrelson), ki se kot heroj vrne iz vojne z Albanijo. Iz vojne, ki je sploh ni bilo. Nič čudnega, da hoče Stanley Moss na koncu oskarja. Zasluge za svoj najboljši film v karieri. Čudovit in zelo načitan celovečerec, ki nam da misliti. Ki nas vpraša, kaj pa če bi bilo vse skupaj res. Huh, kaj pa če je bila tudi vojna v Vietnamu le film, ki so ga posneli v enem izmed hollywoodskih studiev?

Ocena: mojstrovina

A FEW GOOD MEN (1992, drama, režija: Rob Reiner, igrajo: Tom Cruise, Jack Nicholson, Demi Moore, Kevin Pollak, Kevin Bacon, Kiefer Sutherland, James Marshall, Cuba Gooding Jr, J. T. Walsh, Christopher Guest, Matt Craven, Xander Berkeley, Noah Whyle, Wolfgang Bodison)

I want the truth!

Začnimo z igralsko ekipo, ki svoje delo opravi tako zelo dobro, da še danes ne morem verjeti svojim očem in predvsem ušesom. Vsi po vrsti bi si zasluži oskarja, vsi po vrsti ukradejo svojih pet minut, vsi so tako zelo prepričljivi, da bi si zaslužili svoj film. Kljub temu, da jih Jack Nicholson, ki igra samopašnega polkovnika Nathana Jessepa, vodjo ameriške vojaške baze v Guatanamo Bayju na Kubi, vendarle povsem zasenči in pošlje v vrtec. Takoj, ko se pojavi, je film njegov. Ko se pojavi na sodišču in zdrdra tiste legendarne diloge, pa je njegov tudi ves svet. Zelo dobro se znajde tudi Tom Cruise, ki igra mladega in zelo sposobnega vojaškega odvetnika Daniela Kaffeeja, ki prevzame primer dveh marincev (James Marshall, Wolfgang Bodison), ki sta v Guatanamu po nesreči ali pa namerno ubila svojega kompanjona. Kljub temu, da ima zares hudo konkurenco. Tudi v vojaškem tožilcu Jacku Rossu, ki ga igra Kevin Bacon. In v poročniku Jonathanu Kendricku, desni roki polkovnika Jessupa, ki ga igra Kiefer Sutherland. Seveda tudi v standardno dobrem J. T. Walshu, ki igra polkovnika Markinsona, katerega useka slaba vest. V dovolj zanimivi Demi Moore, ki igra poročnico JoAnne Galloway, ki vodi Kaffeejevo ekipo. In v prefinjeno zadržanemu Kevinu Pollaku, ki igra Kaffeejevega pomočnika Sama Weinberga. Zares nepozabna in orgazmična ekipa, ki je ne boste na tak enkraten način našli v nobenem filmu več. Sicer pa si samo tako dober film kot je A Few Good Men zasluži tako dobro igralsko ekipo. Tako dobro uigran in prepričljiv igralski ansambel, ki ga spretno vodi izkušeni režiser Rob Reiner, avtor fenomenalnih filmov Princess Bride, Misery, Stand by Me, This is Spinal Tap, When Harry Met Sally, The American President in The Story of Us. In prav A Few Good Men, ta popolna sodna, ali če želite, vojna drama, je njegov najboljši film. Odlično narejena in vseskozi napeta, dinamična, zanimiva in pričakovanj polna filmska poslastica, ki bi lahko dramaturgije, atmosfere in tempa učila tudi Sidneyja Lumeta in Johna Grishama. Nepozabni dialogi, še bolj nepozabni prizori in antikliše, kjer se glavna junaka, Tom Cruise in Demi Moore, intimno ne zapleteta, delajo zares velik in hudičevo dober izdelek, ki je preveč pogumen, da bi se lahko zgodil tudi v resnici. Verjetno najboljši “sodiščni” film vseh časov in Jack Nicholson at his best. Pravzaprav atentat na ameriško vojsko in na svinjarije, ki se dogajajo za zidovi. Ter film, ki bi ga prepovedali, če se ne bi zavedali, da v bistvu govori resnico. Čisti “code red” torej.

Ocena: mojstrovina

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 7.08.2009 ob 01:32 pod recenzije. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

17 odgovorov na “Kulti in klasike: Wag the Dog, A Few Good Men”
  1. Jack - 7.08.2009 ob 09:59
  2. IZTOK GARTNER - 7.08.2009 ob 11:50
    IZTOK GARTNER

    Uf, ne strinjam se, niti malo. Čudna ocena, zelo čudna.

  3. w33d - 7.08.2009 ob 13:52
    w33d

    Bi se bolj kot s tabo strinjal z Jackom. Film je do neke mere zabaven a zame lahko služi zgolj kot “entertainment” in ne kot “art”. Malo neposrečena se mi zdi tudi tvoja izjava “Jack Nicholson at his best”. Ali govorima o istem Jacku? Le pomisli, sicer se strinjam, da je odigral nadpovprečno in vse več le solidno, a v filmih kot “One Flew Over The Cuckoo’s Nest” in “Departed” je vseeno odigral mnogo bolje, predvsem igra v prvem zame velja kot ena izmed najboljših iger v zgodovini filma.

  4. IZTOK GARTNER - 7.08.2009 ob 14:29
    IZTOK GARTNER

    W33D, Nicholson je v vlogi polkovnika brezhiben in tako zelo karizmatičen kot že dolgo ne. Zame osebno veliko boljši kot v The Departed. Se pa strinjam, da je bil v Letu nad kukavičjim gnezdom še boljši, saj je tudi film eden najboljših vseh časov.
    Evo link do recenzije:
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2007/04/24/one-flew-over-the-cuckoos-nest/

  5. w33d - 7.08.2009 ob 14:35
    w33d

    Resda je brezhiben v vlogi, a vloga niti ni tako zahtevna. Avtoritativen general, ki patriotsko varuje svojo deželo in je na svoje nečednosti ponosen, to je lik, ki je bil viden že mnogokrat.

    Cuckoo’s nest pa tudi zame spada med top5 filmov vseh časov, praktično popoln film brez napak. Forman obvlada svoje delo.

  6. IZTOK GARTNER - 7.08.2009 ob 14:39
    IZTOK GARTNER

    Po tej logiki imaš prav, toda mene je tako zelo navdušil, da ne morem drugega kot o superlativih. Sicer pa gre at his best razumeti v kontekstu, da je spet v vrhunski formi in da to vlogo štejem med najboljše njegove.

    Kukavičje gnezdo na moji lestvici presežeta le Rain Man in Amadeus.
    Forman pa je itak eden najboljših režiserjev vseh časov, ki ga je polomil le z Valmontom in seveda z Goya’s Ghosts.

  7. w33d - 7.08.2009 ob 16:12
    w33d

    Na moji lestvici pa pred njim Eternal Sunshine of The Spotless Mind, Pulp Fiction, Fight Club in izjemni American Beauty.

  8. IZTOK GARTNER - 7.08.2009 ob 16:24
    IZTOK GARTNER

    O Pulp Fiction in American Beauty ni dileme, Fight Club in Spotless Mind pa me nista prepričala, še več, slaba sta mi.

  9. ajda1 - 8.08.2009 ob 08:01

    Film, ki se ga ne naveličaš gledati. Sem ga gledala že 3 x. Drži v napetosti in pričakovanja in seveda najboljši del filma, ko Nicholson nasede še zadnjemu poskusu provokacije Toma Cruisa in reče, da je on dal ukaz. Vredno ogleda, res in zaslužena ocena 5.

  10. IZTOK GARTNER - 8.08.2009 ob 17:03
    IZTOK GARTNER

    Ajda, jaz sem ga zdaj videl že četrtič, pa se mi zdi vsakič še boljši. Tako vrhunsko uigrano ekipo sem nazadnje videl v filmu Glengarry Glen Ross.

  11. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Objave » Recenzije: Nine, In the Loop, Amelia - 14.09.2010 ob 06:29

    [...] nekateri pa čim prej preprečili. Vrhunska politična komedija, skorajda boljša od mojstrovine Wag the Dog, kjer šov brez dvoma ukrade Peter Capaldi, ministrov spin doktor, ki preklinja še bolj kot Ian [...]

  12. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Super Size Me, Shall We Dance, Les Gaous, The Aviator, Before Sunset, Ladder 49, Vera Drake - 5.10.2010 ob 07:00

    [...] intimno, marveč le na plesišču. Le v miganju in ritmu. Tako kot Tom Cruise in Demi Moore v Peščici dobrih mož in Bill Murray ter Scarlett Johansen v Izgubljeno s prevodom. In ravno zato se Shall We Dance, [...]

  13. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije - 20.07.2011 ob 04:56

    [...] lov na kriminalce postane le del tv šova in medijske manipulacije z gledalci. Mojstrovina Wag the Dog, ki jo je leta 1997 posnel Barry Levinson, nam je več kot izvrstno pokazala vpliv medijev na [...]

  14. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Arhiv Bloga » Recenzija: Bugsy - 4.08.2011 ob 16:37

    [...] zrežiral Barry Levinson, avtor filmov Rain Man, The Natural, Good Morning Vietnam in recimo Wag the Dog, izvrstno pokaže, da med gangsterjem in hollywoodsko zvezdo ni prav nobene razlike. Če ste videli [...]

  15. Recenzija: The Cabin in the Woods « IZTOK GARTNER - 9.05.2012 ob 01:21

    [...] reality, to je lažni reality, zaigrana resničnost, šov za rejtinge, ki ga rihtajo profiji. To je Wag the Dog med pošastmi, kjer stavka: “They look like something from a nightmare. No, they’re [...]

  16. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Argo - 30.12.2012 ob 04:03

    [...] prepričal svoje šefe, ki so dali zeleno luč in se kljub temu seveda držali za glavo. Tole je  Wag the Dog za novo tisočletje, zares enkraten, zanimiv, mestoma precej zabaven, napet in dodelan film, ki [...]

  17. IZTOK faking GARTNER » Recenzije - 3.05.2015 ob 18:38

    [...] še bolj gledljiva in brez napak odigrana mojstrovina, ki kot za šalo povonja Levinsonovo klasiko Wag the Dog in deluje tako zelo pametno, da se ne čudim, da je v ameriških kinih popolnoma [...]

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !