Recenzija: Strings

28.07.2009 ob 23:53

danska, švedska, norveška & anglija 2004, fantazijska lutkovna drama, režija: Anders Ronnow Klarlund, glasovi: James McAvoy, Catherine McCormack, Julian Glover, Derek Jacobi, Ian Hart

Čudež.

Dobrodošli v svet lutk. V svet, kjer ni prostora za ljudi. V mitološko pravljico, ki premore več šarma od vseh letošnjih, lanskih in predlanskih zgodovinskih spektaklov skupaj. To je čista poetika, kjer lutke dihajo, čutijo in govorijo. Bajka iz časov, ki jih nikoli ni bilo in jih nikoli ne bo. Pripovedka, ki jo morda poznajo samo vaše prababice. In pozor, lutke vedo, da so lutke. Da jih vodijo dolge niti iz nebes. Prav posebne strune, ki zaigrajo od ljubezni. Od prepovedane ljubezni, od rojstva otroka, od radosti. In lutke živijo svoj svet. Svet, kjer se pripravlja krvava vojna. Vojna med dvema plemenoma, dvema kraljestvoma, vojna, ki bo mnogim posekala niti in jih poslala v večna lovišča. Vojna, ki rodi Romea in Julijo. Romea in Julijo na nitkah. Na dolgih strunah, ki so povezane nekje v raju. Tam, kjer jih spretno vodi Bog. Prav imate, Niti izgledajo tako, kot da bi jih režiralo nekaj nečloveškega, nekaj izvenzemeljskega. Nekaj, kar je za doseženo popolnost garalo štiri leta. Štiri leta, deset kilometrov niti, več kot dvajset evropskih mojstrov za vodenje lutk in več kot sto različnih lutk, ki jih je delalo dvakrat toliko ljudi. Čista briljanca, neponovljivo filmsko doživetje, redkost brez konkurence in film, ki nam skuša reči, da smo tudi ljudje le lutke na nitkah. Nitkah, ki jih včasih vodi bog, včasih pa hudič.

Ocena: 10/10

 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !