Kulti in klasike: Dances with Wolves

28.07.2009 ob 02:36

zda 1990, dramski vestern, režija: Kevin Costner, igrajo: Kevin Costner, Mary McDonnell, Graham Greene, Rodney E. Grant, Robert Pastorelli, Maury Chaykin, Tom Everett, Wes Studi

Anti vestern.

Če poznate zgodovino vesternov, potem veste, da je Dances With Wolves, sicer film, ki je pobral sedem oskarjev in Kevina Costnerja postavil na vrh sveta, nekaj zelo posebnega in pogumnega. Kaj posebnega in pogumnega, Dances With Wolves je vestern, ki ubije žanr. Ki ubije in onečedi vse ostale vesterne. Samo pomislite, Indijanci tokrat niso zlobni in krvoločni, marveč prijazni, zabavni in takšni, da bi jih celo John Wayne povabil na kavo. Še več, zlobni in krvoločni so belci, ameriška vojska, ki se obnaša tako, kot so se Indijanci v drugih vesternih. To je čisti atentat na žanr, popolni zlom imidža divjega zahoda na filmu. Ultimativni vestern, ki bi lahko končal vesterne. In dejansko vestern, ki je končal vesterne. Ki je vesterne ubil. Ki je ubil kavboje, divji zahod in Johna Waynea. Hudičevo dober film. Mojstrovina za vse večne čase. Prekrasna scenografija, odlična glasbena spremljava Johna Barryja, popolna dramaturgija, še boljša kamera in brezhibna režija debitanta, ki je tako zelo suveren in samozavesten, da mu lahko rečemo kar John Ford. Očarljiva, veličastna, čustvena, romantična, energična, na trenutke zabavna, nostalgična in globoka zgodba vojaka Johna Dunbarja (igra ga Kevin Costner), ki želi spremeniti svet, na koncu pa spremeni sebe. S pomočjo indijanskega plemena Sujev, ki mu pokažejo smisel življenja in odkrijejo vse tisto, kar mu belci nočejo, ne morejo in ne znajo. Če ste videli Fordovo klasiko The Searchers, kjer je John Wayne na koncu odkril, da se je njegova ugrabljena nečakinja Natalie Wood popolnoma poistovetila z Indijanci, niste videli še ničesar. To, kar počne John Dunbar, je namreč popolna transformacija, popolna preobrazba, še hujša kot pri Kafki. Čista infiltracija brez hinavskih namenov. In to samo zato, ker je hotel videli prerijo preden izgine. Res je, John Dunbar, ki ga Suji preimenujejo v Dances With Wolves, se pravi v tistega, ki “pleše z volkovi”, je ekološko osveščen možakar. Vojak, ki bi rad, da Zemlja ostane lepa. In taka, da bo na njej prostor tudi za Indijance. Veličasten film, poln prečudovitih in nepozabnih prizorov, ki so leta 1990 daleč za sabo pustili tudi filme Awakenings, Ghost, Goodfellas in The Godfather 3, ki so morali priznati premoč v kategoriji za najboljši film leta. In da ne pozabim, Kevin Coster je bil tistega leta tako zelo na vrhu, da je oznanil rimejk Bena Hurja, ki pa ga potem žal ni nikoli posnel.

Ocena: 9/10

 

9 komentarjev na “Kulti in klasike: Dances with Wolves”

  1. Janževec pravi:

    No no, nek ultimativni antivestern tole res ni. Resda Indijanci niso več le nekakšna sovražna masa, ki krvoželjno preganja kočijo z lepo gospico in našim junakom, vendar v drugih pogledih ne izstopa preveč (že samo ozadje, secesijska vojna, je povsem zlajnano).

    Vsekakor je film odklon od ustaljenih norm vesterna iz prve polovice dvajsetega stoletja, a hujše deviacije so pred Costnerjem že zganjali Peckinpah, Jodorowsky in drugi. Tam nekje od šestdesetih naprej se vsi trudijo čim slikoviteje pokopati žanr, če pa vprašaš mene, je to docela uspelo šele Edu Harrisu s svojo Appalooso. Nikjer drugje ne boš videl tako celovito ukročenega divjega zahoda. Škoda le, da je film slab.

    O tvojem pisanju pa naslednje: lepo, da si za spremembo štefančizme potisnil v ozadje. Nek napredek je opazen, še kar pa ni jasnega jedra, večplastne analize in takih samoumevnosti, kot so odstavki. V tvojem zapisu ni kaj veliko drugega kot večkratno izpostavljanje (očitnega) dejstva, da gre za atipičen vestern.

    No, na bolje vseeno gre.

    LP

  2. STELA pravi:

    Slovespev na mestu – to je en boljših, če ne najboljši film ever in skrajni čas je bil, da so bili indijanci in belci enkrat prikazani obratno kot je bil običaj. Mislm, da sem ga do zdaj gledala ene 5x, pa še ga bom:)

  3. Vanja1 pravi:

    uuh, katerega pa si se zdaj spomnil… Ta film pa mi je res všeč. Bravo !

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Janževec, se strinjam, Divja banda in El Topo sta res filma, ki pokopljeta skoraj vse klišeje žanra, toda jaz zdaj govorim predvsem o prikazu Indijancev. Prav pri tem je Costner šel res daleč, saj gre za ameriškega vojaka, pravega patriota, ki postane Indijanec. To je vsaj zame revolucija. Ne bom rekel, da je bil prvi, rekel pa bom, da je bil najbolj znan in da je potem dobil celo oskarja, kar je celo za današnji čas pogumno dejanje in očitno slaba vest.
    Omenjenega filma Eda Harrisa pa še nisem videl.

  5. Vanja1 pravi:

    Res dober film, v teh dneh sem si ga spet ogledala, ko je Costner bil pri nas ;) .

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ko sem videl fotko, na kateri se Polona Jambrek stiska k njemu, sem jih prvič v lajfu pošteno zavidal. Costner je tudi zame legenda. Tudi po zaslugi tega filma seveda.

  7. Televizija 38 « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] pričakovani drugi režijski projekt Kevina Costnerja, ki je leta 1990 navdušil z mojstrovino Dances With Wolves. Namesto tega se je zgodilo hudo razočaranje, tako pri kritkih kot pri gledalcih, ki so [...]

  8. Recenzija: The Bodyguard « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] Costner, vroč po Pleše z volkovi, Polja sanj, JFK in Robin Hood, je s Telesnim stražarjem dejansko ujel svojo zadnjo pravo [...]

  9. Kulti in klasike: Broken Arrow (1950) « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] izmed Indijank (komaj 16 letna Debra Paget), ki na koncu postane celo njegova žena. Jp, tole je Dances With Wolves štirideset let pred Dances With Wolves, še vedno zelo dober, prepričljiv in za tiste čase [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !