Michaela Jacksona ni več, v mojem srcu pa je nastala velika praznina

27.06.2009 ob 17:53

Michaela Jacksona sem prvič spoznal s pomočjo svojega bratranca, ki si je v tujini nabavil ploščo Thriller. Ker je hotel, da se zadeva sliši tako kot je treba, je pred premiernim predvajanjem za moja ušesa kupil še primerno ozvočenje in nek hud gramofon. To seveda pomeni, da sem čakal kar nekaj tednov, da mi je zavrtel njegove pesmi. Če sem iskren, me ni zadelo tako močno kot sem pričakoval. Bil sem premlad, da bi štekal genialnost. Vse skupaj mi je delovalo kot z Marsa. Bil sem celo malce razočaran, saj nisem razumel, zakaj je ves svet padel na kolena. Tip na naslovni strani ovitka je bil resda kul, toda vseeno se mi ni zdel nič posebnega. Glasbenik pač. Kot sem rekel, bil sem premlad in preveč neumen, da bi razumel zakaj se gre, videospotov pa nam takrat še niso predvajali.

Minilo je nekaj let in prišla je plošča Bad. Prvi je trznil moj mlajši brat, ki ga je Jackson zares navdušil. Sam sem bil takrat v povsem drugi sceni, nato pa me je zadel hip hop, kar pomeni, da je Jackson spet ostal nekako ob strani. Ne bom rekel, da mi ni bil všeč, rekel bom, da se me ni dotaknil tako kot je treba in da ni bil ravno moj najljubši pevec in glasbenik. Zdel se mi je kul, toda nič več kot to. Ne vem ali sem bil slep, ali pa sem vse videospote spet zamudil.

Prišlo je leto 1991, trenutek, ko je Jackson izdal dolgo pričakovani Dangerous, ki sem ga prvič slišal takoj po izidu. In sicer v oddaji, ki jo je takrat na radiu vodil in pripravljal Stojan Auer. Padel sem na kolena. Tako dobre glasbe do takrat še nisem slišal, balada Heal the World pa je postala moja najljubša pesem vseh časov. Na kaseto sem si jo posnel desetkrat zapored in si jo vrtel dan za dnem. Ko sem videl videospot za pesem Black or White, tisto dolgo verzijo, ki sem jo prvič ujel na hrvaški oddaji Hit Depo, pa sem bil itak v nebesih. Čeprav sem poslušal hip hop in migal na vse, kar so vrteli v oddaji Yo Mtv Raps, me je Michael Jackson zadel kot še nihče poprej. Končno sem se zavedal kak genij je. Kako dobro poje, kako dobro pleše, kako odlične pesmi ima. Šele leta 1991 sem si zares nabavil tudi albuma Thriller in Bad ter končno poštekal, za kaj se je šlo. Nisem mogel verjeti kaj slišim, nisem mogel verjeti, kaj sem leta 1982 in 1987 zamudil. Jackson je postal moj najljubši pevec, njegove pesmi pa so postale moje himne. Naredil sem vse, da sem v roke dobil tudi album Off the Wall. In vse, da sem uspel dobiti tudi nekaj največjih uspešnic skupin Jackson Five in The Jacksons. Res sem padel noter, moje video kasete pa so bile čedalje bolj polne njegovih videospotov in nastopov.

Zelo hitro sem poštekal, da je Jackson tarča zlobnih tračev in govoric, ki v resnici ne držijo. Ki pa jim kljub temu nasedajo mnogi ljudje, zaradi katerih gre njegova glasba potem v drugi plan. Ker drugih novic praktično ni bilo in ker so v javnost prišli samo trači, se je tudi pri nas seveda ustvarilo zelo negativno mnenje. Še posebej leta 1993, ko se je zgodila tista pedofilska afera, kjer je Jackson plačal toliko in toliko milijonov, da zadeva ne bi prišla na sodišče. Bil sem prepričan, da ni kriv in da so mu vse skupaj podtaknili. Da ni šel na sodišče in da je raje plačal, pa je jasno, saj je hotel imeti mir in se je zavedal, da bo takšna rešitev še najboljša.

Ljudje so bili res zlobni. Tudi takšni navadni ljudje, ki z mediji nimajo ničesar. Tega nisem nikoli razumel. In prav to je Jacksonu uničevalo dušo in srce. Toliko sranja in negativizma kot ga je moral požreti prav Jackson, ga ni požrl nihče drug. Prav čudil sem se, da še vedno vztraja in da ne odpotuje nekam daleč. Prav zato si je postavil Neverland, svoj svet, kjer je bil Peter Pan. Svoja pravila, svoje zakone, svoje življenje. Nič čudnega, da se je družil pretežno z otroci. Le otroci so namreč iskrena bitja brez zlobe in zlih namenov. Ko se je družil in zaupal komu drugemu, je padel na realna tla. Vsi po vrsti so ga prinašali okoli in ga tako in drugače izdali. Bil je preveč naiven, čist v svoji duši, predober za ta umazan svet. To pa ljudje vedno radi izkoristijo. Tudi pri navadnih smrtnikih, kaj šele pri kaki zvezdi.

In Jackson je bil največja zvezda na svetu. Morda celo večja od Elvisa. Bil je mojster šova, mojster šovbiznisa. Glasbeni genij, ki mu ni bilo enakega. To pa s seboj seveda prinese tudi težave. Če si enkrat tako zelo dober in tako zelo na vrhu, se ženeš še za večjim. Tvoj naslednji projekt mora biti še boljši. Če si v ponedeljek plesal kot Sammy Davis Jr., moraš v torek kot Gene Kelly. Če si v sredo naredil tri salte, jih moraš v četrtek deset. Če si v soboto na oder priletel v skafandru, moraš v nedeljo v vesoljski ladji. To je velik pritisk, ki ga navadni ljudje na razumemo. Ki ga ni razumel nihče drug kot Michael Jackson, ki je bil vedno znan po tem, da hoče biti vedno boljši, vedno pred ostalimi, vedno tak, da mu ni para.

To ga je na koncu žal pokopalo. Po moji teoriji je šlo takole. Svoj zadnji koncert je izvedel leta 1997, potem pa je v bistvu lenaril. Ne zato, ker bi hotel, marveč zato, ker ga je udaril nesrečni splet okoliščin. Še posebej pred leti, ko je moral zaradi druge pedofilske afere celo na sodišče. To ga je močno strlo. Takrat res ni bil v formi, takrat sem prvič pomislil, da ne bo zdržal in da mu bo odpovedalo srce. Ko sem videl tiste posnetke, kako skrušen in uničen zapušča sodišče, sem bil res žalosten. Tako grdo se mi je zdelo, tako poceni trik, tako ogabna manipulacija, ki je še bolj zaustavila njegovo kariero. Album Invincible, ki sploh ni slab, ravno nasprotno, ki je zelo dober, ni dobil prave promocije, Jackson pa se je umaknil daleč stran od glasbenega sveta. To seveda pomeni, da ni plesal, da ni pel, da ni vadil in da se ni obremenjeval z ničemer. Le rane si je celil. Srčne rane, ki so ga močno uničile. Da je šel svet tako zelo daleč, ne bom razumel nikoli. Da je Bog pustil, da se s tem fantom ravna tako zelo grdo, mi prav tako ne bo nikdar jasno. To ni bilo pošteno, to ni bilo fer. Obtožb nisem kupil in jim nisem verjel niti za sekundo. Sem pa trepetal, gledal CNN in čakal, kaj bomo rekli porotniki.

Kakorkoli že, Jackson je zadnja leta živel v miru in brez posebnega stresa, se tu in tam pokazal na kaki prireditvi in potiho računal na veliko vrnitev. To seveda pomeni, da ni bil ravno v top formi, še posebej pa ne v formi, da bi lahko brez težav odpel in odplesal petdeset koncertov. Tega z levo roko ne bi zmogel niti mladi Chris Brown, kaj šele Jackson, ki je medtem dopolnil že petdeset let. In znašel se je pred veliko odgovornostjo. Zavedal se je, da mora biti vrnitev popolna in taka, da bo ljudi vrglo na rit. Da bo spet dokazal, da je najboljši in da pleše še bolje kot nekoč. Še bolje kot Chris Brown, Justin Timberlake in Usher. To so navsezadnje od njega tudi pričakovali. To je navsezadnje hotel dokazati tudi samemu sebi. Zato je plesal in vadil kot nor ter se spravil v izvrstno telesno kondicijo. Da umira, da ima raka in da je bolan, so bile idiotske in zlobne novice, ob katerih mi je šlo na bruhanje. Škodoželjne pizdarije ljudi, ki so mu spet želeli slabo. Toda Jackson je šel naprej. Vadil je kot podivjan, seveda tudi s pomočjo tablet in injekcij, ki so mu pomagale blažiti poškodbe in bolečine. Da se razumemo, ni bil bolan, bil je le petdesetletnik, ki je svoje telo spet spravljal v formo in žal malce pretiraval. Podobno kot vsi športniki, kot vsi malce starejši glasbeniki, ki še vedno skačejo po odru. Toda Jackson se je zavedal, da samo skakanje ne bo dovolj. Da mora pokazati, da je nepremagljiv. Da je še vedno prvi, da je še vedno kralj. Jebena situacija, kjer imaš v glavi, da moraš pokazati nekaj zares spektakularnega. Nekaj takšnega, da bo ljudem zastal dih.

Prihod z vesoljsko ladjo v takem primeru ni več dovolj. Zdaj moraš na oder pripeljati prave vesoljce. Plesati moonwalk je premalo, zdaj moraš moonwalk resnično plesati na površini Lune. Plesati enako divje kot Chris Brown je seveda dobro, toda če hočeš zmagati, moraš plesati kot Michael Jackson. Kot nekoč, ko si bil star trideset let in ko nisi imel več kot desetletne pavze. In Jackson se je na te koncerte pripravil odlično. Prepričan sem, da bi nam res vzel dih in nam dal šov, ki ga še nismo videli. Po moje bi bil tako zelo dober, da bi njegovi pretekli nastopi izgledali kot nastopi kakega njegovega povprečnega oponašalca. Toda izdalo ga je srce. Očitno je res malo pretiraval, v določenem trenutku morda vzel malce preveliko dozo seruma proti bolečinam, zaplesal še bolj energično kot prejšnji dan in preobremenil svoje srce. Svoje veliko in dobro srce, ki so ga tako zelo z veseljem uničevali razni zlobneži.

Ko sem na internetu ujel novico, da so ga odpeljali v bolnico in da je imel zastoj srca, nisem verjel. Bil sem prepričan, da gre za še en umazan trač, ki so ga pač lansirali rumeni mediji. Pač še za eno novico o njegovi bolezni, ki jih je bilo zadnje čase zelo veliko. Nato sem prebral, da je celo umrl. Spet sem zamahnil z roko, a vendarle me je malce zaskrbelo, saj bi bila novica premočna tudi za najbolj debilne rumene krokarje. Nato sem prižgal CNN in skoraj padel skupaj. Obraz so mi prekrile solze, moje oči pa so zaznale napis, da je Jackson res umrl. Tako je vsaj trdil LA Times, medtem ko CNN novice še ni dokončno potrdil. Četudi ni umrl, je bilo nekaj hudo narobe, novica pa očitno res ni bila trač. Komaj sem dihal in čakal, kaj nam bodo povedali. Nato je novico o smrti potrdil tudi CNN. Pa ne no, to ne more biti res. Michael Jackson ne more umreti. To je trač, trik pred koncerti, še ena lažna novica. Pa ravno zdaj, ko se je hotel vrniti in izdati tudi nov album. Pa ravno zdaj, ko bi končno zaprl umazane gobce vsem tistim, ki so ga kritizirali vsa ta leta in pozabili, kako velik car je bil. Žal se novica ni spremenila, CNN pa je objavil njegovo poslednjo sliko. Sliko, na kateri leži priklopljen na aparature in negibno počiva na nosilih. Fak, no. Pa ne Jackson. To ni pravično, to ni fer. Čekiral sem tudi druge kanale, čekiral sem internet, čekiral sem slovensko blogosfero. Bil sem jezen, žalosten in zjeban. Komaj sem dihal, v srcu pa sem čutil sto kilogramski kamen. Poklical sem brata, ki prav tako ni mogel verjeti, kaj se dogaja. Pogovarjala sva se, izmenjala nekaj kratkih stavkov in se poslovila. Objel sem punco in znova zajokal. Čeprav sem se delal pogumnega, nisem mogel zadržati čustev.

Udarilo me je sto na uro. Odšel je Jackson. Možakar, ki je celo življenje požiral nesramne pizdarije in kljub temu pičil dalje. Nato sem bral prve komentarje na 24ur in na Siolovem blogosu. Nisem mogel verjeti, da so se spet našli takšni, ki so srali. Ki so bili nesramni in ki so mu kljub temu, da je umrl, še vedno želeli slabo in se delali norca. V tistem trenutku sem izgubil upanje v ta naš svet. V svet, ki ga je hotel zaman rešiti tudi Jackson. V svet, ki ga napaja le še zloba, le še negativna energija številnih ljudi, ki živijo samo za to, da so lahko nesramni. Res mi je bilo hudo, tudi naslednji dan, tudi med oddajo, ki sem jo včeraj pripravil na Čarli Tv. Teden dni prej sem prav tako celi dve uri govoril o Jacksonu. Takrat ves vesel in nasmejan, tokrat ves potolčen in žalosten. In oddaja iz prejšnjega tedna danes deluje preroško, kot da bi vedel, da se moram posloviti in da bo nekaj hudo narobe. Res čudno se počutim zaradi tega. Ma vse je postalo čudno, odkar je odšel Jackson. V mojem srcu je nastala gromozanska praznina, svet pa je postal še bolj grozen, prazen in zloben.

Jacksona ni več, odšel je v svoj svet. V svoj pravi Neverland, kjer ga bodo pustili na miru. Sedaj bo lahko res Peter Pan, sedaj bo res na varnem, v objemu Boga, ki bo pazil nanj bolj kot je pazil na Zemlji. Če ne bo, pa pridem gor in mu res razbijem gobec. Vem, da pravijo, da Bog k sebi pokliče najboljše, toda tokrat se je spet zmotil, saj je najboljšega poklical prehitro in ob totalno nepravem času. Pa saj ne vem kaj naj rečem, kako naj končam tale zapis. Vsak stavek deluje bolj čudno, bolj prazno, bolj brez pomena.

Vem, da vsak dan umre veliko navadnih ljudi in da mnogi potem to vržejo naprej tistim, ki žalujemo za znanimi. Toda tako je. Vsak žaluje za tistimi, ki jih je imel rad. In za tistimi, ki so se ga dotaknili. In Jackson je bil moj pevec. Moje upanje v boljši jutri. Sedaj ga ni več, sedaj je ostala samo še čudna praznina. Čuden svet, ki ga ni mogel spremeniti niti on.

Nikoli nisem verjel tračem o njemu, na koncu pa se je izkazalo, da je bil zadnji trač še kako resničen.

Eh, vse je nič. Vse je naš beden svet.

Mike, upam, da se imaš fino in da te prvič v življenju res boli kurac za ogabne trače, ki še vedno trajajo. In za ljudi, ki so zlobni tudi sedaj, ko si odšel za vedno.

 

44 komentarjev na “Michaela Jacksona ni več, v mojem srcu pa je nastala velika praznina”

  1. RHYME-G pravi:

    nism se prebrau..bom kasnej….ti pa preber ka je reku will i am!

    Music is now an orphan… Michael was the father of the music’

    michael jackson has inspired me beyond words…

    i would not be making music if it wasnt for michael jackson…

    he taught me to be original….

    he taught me to be courageous…

    to dare to invent…

    to dare express…

    to dare to entertain in the name of my inner dreams…

    he taught me to give to the world…

    to show the world “the world”…

    because in reality…

    the world has know idea about “the world”…

    he taught me to connect…

    he taught me to reach…

    he was so kind…

    he reach out to me…

    and i am so blessed to have worked with him…

    i am so proud to have witness and been apart of his last interview….

    i am so proud…

    and i am so sad to have lost a friend…

    we have all lost a light…

    he was a true gift to the world…

    thank you michael jackson…

    will.i.am

  2. Pris Pris pravi:

    Nekje na netu sem zasledil posrečeno izjavo:

    “The 9-11 of the music world.”

  3. RHYME-G pravi:

    fajn si napisu….pravijo pa itk : THE GOOD DIE YOUNG!….js sm se vedn brez besed pa ne morm vrjet,TV-ja pa raj ne gledam več…skratka….R.I.P GLASBA…tocno to 911 of the music world!…:’(

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Rhyme, tole si mi zdi čudovit in več kot resničen stavek: “Music is now an orphan… Michael was the father of the music’”

    Pris, točno tko.

  5. vladimir pravi:

    smešni ste s tem đeksonom.

  6. tetka pravi:

    A ni ravno s tem odhodom postal večen?!
    Njegova glasba pa je generacijska. In bo čas pokazal kako dolgo bo ostala. Je pa bil s svojimi showi pa res nekaj posebnega. In, videno v trodimenzionalni tehniki… Je bil pa še poseben užitek.

  7. uncle pravi:

    Jp. Spomin bo živel naprej.

    Smo ga fajn densali na njegovo musko v mladosti norosti.

    R.I.P.

  8. EPP pravi:

    Pa saj niste resni. Kakšen “father of the music”?? Michael Jackson nikoli in nikdar ni bil tako velik, kot ga tukaj “pumpate”. Ne rečem ,da ni bil dober, pa vendar ni bil nikoli tako dober. In prav smešno, skorajda že debilno je tole obnašanje na blogosu v zadnjih dveh dneh.

    Na svetu je bilo toliko tako dobrih in/ali še boljših glasbenikov, da je tako obnašanje najmanj absurdno.

  9. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Tetka, večen je bil že prej, odhod je dober samo za žalost njegovih oboževalcev.

    Epp, če nimaš pojma, ne čvekaj. In ja, če boš prečekiral moj blog, boš videl, da sem o njemu pisal velikokrat že davno pred smrtjo, tako da ta očitek povej drugje.

  10. EPP pravi:

    Na svetu je bilo toliko tako dobrih in/ali še boljših glasbenikov, da je tako obnašanje najmanj absurdno.

  11. uncle pravi:

    Epp, absurdnost prepusti posameznikom. Menda je dovoljena. We live in a free country, jebemumast!

  12. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Epp, kdo je enako dober, kdo je še boljši? Pa ne pozabi na plesanje in nastop na odru.

    Da te slišim?

  13. EPP pravi:

    Je že v redu, kdaj drugič, ko se boš malo pomiril ;)

  14. uncle pravi:

    Gdozdej? Js sm čist skuliran. :) :)

  15. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Epp, ne blefiraj, ne gre za to, da nisem miren, gre za to, da sem prepričan, da boš res težko našel kje drugje tako popoln paket in glasbenika, ki bi vplival na tako veliko ostalih glasbenikov in ki bi premaknil mejnike popularne glasbe.

  16. Eva pravi:

    Ja bil je legenda in ostal bo legenda. Celo sobo sem imela polepljeno z njegovimi postri,… pa kasete so se skor vžgale, tulk smo jih preposlušal. Škoda, no zdej bo končno imel mir pred vsemi tračarskimi mrhovinarji.

  17. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Bojim se, da še vedno ne, saj so enako glasni. Razlika je le v tem, da jih zdaj hvala bogu ne bo več poslušal.

  18. Vanja1 pravi:

    Ja legenda je za zmeraj, Iztok , če se spomniš koliko smo o njem podebatirali, tako ,da nišče ne more rečti ,da zdaj norimo za njim , ko je umrl. Sama sem se tako dolgo borila za vstopnico, ki mi je ni ratalo dobit. Pravkrat gledam na M-tvju zgodbo o MJ-ju. Še mama mi je povedala ,da je takrat bila ona v srednji šoli , in ko so videli en Mikeov nastop po TV je prišla naslednji dan v šolo , in so vsi govorili samo o njem, in njegovem plesu.

    Pograšala ga bom. :( !! Res sem žalostna kot ,da bi mi umrl kdo od bližnjih. Me pa ful motijo komentarji , ko kdo reče ,Pa kaj če je umrl, saj zdaj ni v tem bistvu za tiste ki to govorijo, ampakm je dejstvo ,da se takšne ljudi časti…morda še vprašanje, ali ni pripravljal nov material pesmi oz.album, ki naj bi izšel Avgusta?

    Lp.

  19. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Se spomnim ja. In tukaj nam nima nihče kaj očitati. Mislim, da sem bil eden rekih blogerjev, ki je o njem tako ali drugače pisal mnoge pred to nesrečno smrtjo, kar je jasno, daj sem bil njegov oboževalec.
    Ne boš verjela, tudi moja oma ga je cenila. Čeprav je rekla, da je muzika bolj za mlade, je prepoznala njegov izjemen vokal in neverjetne plesne sposobnosti. Rekla je celo, da pleše bolje od Genea Kellyja.
    Pesmi naj bi imel čez 100, po moje bodo album vseeno izdali. Komaj čakam, da slišim kaj je pripravljal. Upam le, da jih je dokončal in da bodo res take kot si je želel.

  20. Buba pravi:

    IZBRISAN KOMENTAR

  21. Buba-IV pravi:

    IZBRISAN KOMENTAR

  22. Mojca pravi:

    Mislim, da so ljudje v takšnem stanju evforije, ker so enostavno izgubili nekaj, kar si ne znajo raztolmačiti. Njegova glasba je glasba moje mladosti in vsakokrat, ko slišim njegov komad iz 80ih, 90ih se spomnim, kako je bilo lepo biti mlad in naiven in to so mi nekaj dni nazaj vzeli. Nisem nek Jackson fanatik, ampak mi je bilo vseeno zelo hudo, ker nikoli ne pomisliš, da dejansko taki ljudje, ki so “s tabo” celo življenje, nekoč odidejo, pa čeprav samo v glasbi….

  23. Matej pravi:

    Iztok, tvoj najboljši zapis doslej! Se z njim povsem strinjam. Sam sem njegovo genialnost sicer odkril še kakšnih 10 let kasneje kot ti. In tudi sam sem si zelo želel, da se vrne, da bi se pozabile vse grde stvari, ki so se o njem govorile zadnjih 15 let.

  24. t-h-o-r pravi:

    IZBRISAN KOMENTAR

  25. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    IZBRISAN KOMENTAR

  26. Janez Novak pravi:

    IZBRISAN KOMENTAR

  27. Aldo pravi:

    IZBRISAN KOMENTAR

  28. Vanja1 pravi:

    Zame tisti kaj govori čez Michaela, nima v sebi nič človeškosti in pojma o glasbi. On je enostavno dosegel vse kar se je dalo + tega se je zavzemal za enake pravice vseh in pomagal ljudem.

  29. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Mojca, lepo povedano.

    Matej, res škoda, da je odšel tik pred veliko vrnitvijo.

    Vanja1, ogabne komentarje sproti pobrišem, saj nočem, da smetijo spomin na kralja. Je pa res, da ne morem razumeti in verjeti, da jih lahko ljudje še v času po njegovi smrti, pišejo tako z veseljem. Bedno do konca.

  30. RHYME-G pravi:

    12 fanov je ze nardilo samomor! upam d jih ne bo se vec:((

  31. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Uf, a res? Ko sem gledal njegove nastope, je vedno ful folka padlo v nezavest, kaj vem, morda je bilo tudi malo zaigrano, zato mi je povsem jasno, da se tudi to dogaja. Šok je, nimaš kej. Preveč nenadoma je odšel, nenadoma in v trenutku, ko so ga vsi čakali na odru.

  32. RHYME-G pravi:

    res je : glej!
    http://www.youtube.com/watch?v=czJVJHXPDPI

  33. RHYME-G pravi:

    zdle so BET awards! gledam v zivo..cela oddaja o micahelu…NE YO je glih zapeu lady in my life..zdej bo pa se beyonce…vsi pojejo michaelove komade

  34. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Gledam, hudo dober. Hvala za opozorilo.

  35. STELA pravi:

    nč ne rečem, dober je bil, večno bo “živel” kot elvis in diana….ampak, kakor berem, da delajo samomore…. to mi je pa nerazumljivo oz kaže na hudo krizo identitete

  36. kvarc pravi:

    No, če je tole res:
    http://vizita.si/clanek/bolezni/michael-jackson-klonil-pod-stevilnimi-boleznimi.html
    pol se mi zdi, da je smrt zanj bila odrešitev.

  37. RHYME-G pravi:

    evo moji občutki! danes..par dni po smrti…ki sm jih zapisu na edinem slovenskem forumu od Michaela

    Js še vedno ne morem vrjet…z Michaelom sem umrl tud js…velik del mene,če ne kr ceu….čutim v srcu čis drugače, kot sem do zdej!Nikol v življenju nism biu tak žalosten kot zdej (pa sem doživel že ogromno slabega pa problemov)
    Edina pozitiva v živlenju ki sm jo meu je UMRLA…Ker je biu Michael edini .ki mi pomagu kadar sm biu res na tleh..
    Vsi te zajebejo,zapustijo,karkoli…Michael pa je biu tu vedno…tud skozi glasbo pa to,…pa vse novice ki sm se jih veseliu…
    Že ko sem vidu novo sliko od njega sem biu veseu bolj kot pa v celem mescu recimo!
    Glasba je ostala,a Michaela ni…tak da ni več isto…pa čeprav bomo slišal še 1000 neizdanih komadov mogoče!

    Ko sem zvedu da ga bom končno vidu v živo, sm biu prvič po dolgem času zares srečen, zdej pa ga ni več.pa sem najbolj žalosten!

    Le redki razumejo bolečino ki jo čutimo mi kot FANI…ker js nism meu rad Michaela samo kot glasbenika pa to..ampak njega kot OSEBO! čeprav ga nism poznau sem vedu o njemu vse in vedu kako razmišlja in kako se počuti…kot da sma povezana..tko je blo od leta 1987 naprej!
    Od michaela smo se naučil velik,da mormo bit močni,pa nikol obupat pa it naprej,pa se smejat,kljub temu da mamo bolečino v srcu!A tokrat t ne vem če bo šlo,ker je bolečina prehuda,novica o smrti pa se mi zdi nerealna,nikakor s ne morm sprijaznat s tem,pa se nikol ne bom!
    Ceu svet gre u K…nobene pozitive….zdej pa nam je šou še Michael…
    12 fanov je ze naredilo samomor, kar je grozno,a se nič ne čudim…ker je Michael res imeu tako moč /vpliv…da si enostavo ne predstavljam živet brez Michaela!
    Kako je šele TAnji in drugim ki so ga vidli v živo in ga spoznali ter se pogovarjali z njim….kako je šele Michalovim otrokom,pa družini.!

    Ne vem…Nisem več isti človek kot sem biu do zdej…že prej sm biu ful slabe volje velikrat…zdej pa še bolj…

    ne vem…

    PEACE

  38. ajda1 pravi:

    Verjamem, da ti je Michael veliko pomenil kot veliki glasbenik, človek, ki ti je bil očitno vzor. Dostikrat v življenju je tako, da se nam svet, ki smo ga gradili s pomočjo nekoga drugega, sesuje kot hišica iz kart in ostanemo sami, prepuščeni svojim mislim, otožni in razmišljamo, kako se je lahko sploh kaj takega zgodilo. Vrženi v vodo, občutek, da ne znamo plavati, a vseeno naredimo zamahe z rokami in ne želimo toniti s tistimi, ki jih več ni, ki jim je bilo ukradeno tisto, kar je največja vrednota, to je življenje, da si, da znaš v trenutkih, ko si sesut, reči, življenje je le eno, četudi občutek, da se je tesnoba polastila naše duše in telesa, moramo zbrati dovolj moči in Biti. Ja, tudi ti moraš. In ko si napisal, da je toliko in toliko fanov naredilo samomor, ne veš razlogov, morda so bili na tleh in je bil to le še mali ventil, ki so ga odprli in odšli v večnost, ne da bi se zavedali, kako egoistično je to od njih. Vedno nekdo ostane za nekom in to je tudi del tistega, kar bi se morali zavedati, da bodo povzročili solze, gorje tistim, ki ostajajo. Verjamem, da te je udarilo, da te je usekalo in da se težko sestavljaš, a verjamem, da si dovolj močna osebnost, da boš zmogel, da zmoreš, da boš tudi to prebrodel in da moraš razmišljati tudi v tej smeri, da so ljudje, ki te imajo radi in kot si zapisal, kako je šele otrokom, družini. Ni to dovolj za Biti in ne razmišljati kot sem razbrala iz tega tvojega komentarja.
    Je pa seveda tudi dobro, da se človek izlije, vrže ven tisto, kar je v njemu, kar ga duši in verjami, da je lažje, čeprav je ta izraz v tem trenutku morda neprimeren, a verjami, da je tako. Solze so balzam in če čutiš, se zjoči, izkriči bolečino. Če pa nisi zmožen ali sposoben tega prebroditi, vedi, da imaš družino, ljudi, ki ti stojijo ob strani in so ti sigurno pripravljeni pomagati, seveda ne tako kot bi ti želel, vrniti ga ne morejo, a veliko je, da so s teboj.

  39. Miha pravi:

    pa vse novice ki sm se jih veseliu… Že ko sem vidu novo sliko od njega sem biu veseu bolj kot pa v celem mescu

    Tko je Rhyme-g, jst sm tud čist na tleh, pogrešu bom vse novice o Mikeju, in njegove nove slike, kr tablete bi požru, da bi bil spet skupaj z Michaelom. Peace brother.

  40. Olna pravi:

    Iztok, nam lahko zaupaš, kaj je bilo – približno – v zbrisanih komentarjih? Oziroma zakaj si jih zbrisal?

  41. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Stela, jaz pa jih čisto razumem, saj jim je pomenil vse v lajfu. Nekaj podobnega se je recimo dogajalo že davno nazaj, ko je umrl Rudolph Valentino, ko se se ženske metale v grob. Nič čudnega, da se to sedaj dogaja še pri Jacksonu. Bil je večji od življenja.

    Kvarc, ne verjemi bedarijam. Je pa žalostno, da stran kot je Vizita, piše o njemu le take rumene idiotije.

    Rhyme, razumem tvojo bolečino in ne najdem pravih besed, da bi te spravil v boljšo voljo. Enostavno ne zmorem in se po televiziji delam, da sem okej volje.

    Miha, pizda si kreten, skrivaš se za različnimi vzdevki in se delaš norca v takem žalostnem trenutku. Ne skrbi, tako ogabna zloba se hitro vrne. Te pa tokrat namerno nisem zbrisal, saj sem želel, da tvoja grdobija ostane za vedno.

    Olna, norčevanje iz tistih, ki žalujejo za Jacksonom, grdo govorjenje o njemu in pljuvanje čez mene. Ponavadi ne zbrišem, tokrat pa sem, saj si Jackson ne zasluži takega dreka.

  42. Saša pravi:

    Dragi Iztok, za tale tvoj prispevek o Michaelu-kapo dol. Napisal si točno tako, kot mislim in čutim tudi sama, moja 15-letna hči in soprog, ki je bil prav tako legenda v bivši Jugi Daniel Popovič. Bolečino, ki jo čutimo ob izgubi nenadomestljive svetovne legende je nepopisna. Vsak dan spremljamo vsako novico o njem, kot smo jo tudi poprej in se spraševali, če je možno, da so nekateri ljudje na svetu res tako pokvarjeni, da živijo le za trenutek, da drugim grenijo življenje. Vseskozi smo bili vsi prepričani da je Michael nedolžen, kar se je tudi dokazalo. Žalostno je le to, da so priznanja nekaterih o lažeh in grdih podtikanjih prišla prepozno. Naj jim Bog odpusti, kajti jaz jim ne morem. Toliko bolečine, podtisnjene globoko v sebi, ni preneslo niti Michaelovo nepokvarjeno in predobro srce. Vsi tisti, ki so ga in ga še dandanes blatijo-naj ga nosijo na duši. Michael, vedno boš v naših srcih. Tebi Iztok, pa iz srca hvala za tako lep spomin nanj. Aleksandra Popovič z družino

  43. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Saša, včasih sem prav presenečen, da moje zapise najdejo tudi taki ljudje kot sta vidva z Danielom, ki je brez dvoma prava legenda bivše Juge. Hvala za čudovit komentar in dejstvo, da ste se oglasili.

  44. dajana & co. | Koliko operacij je imel Michael J? pravi:

    [...] Med Michaelove največje ljubezni vsekakor spada tudi Diana Ross.  Mislim, da sem to zasledila v intervjuju z Oprah. Zelo lepo se je o njem razpisal Iztok. [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !