Recenzije: Knowing, State of Play

23.06.2009 ob 18:41

KNOWING (zda 2009, znanstveno fantastična dramska srhljivka, režija: Alex Projas, igrajo: Nicolas Cage, Chandler Chantebury, Rose Byrne, Lara Robinson)

Zgodba, ki vas bo pošteno stresla.

Jp, Knowing je eden tistih filmov, ki strese gledalca. Še posebej na koncu, ki ga zlepa ne boste pozabili. Izjemno zanimiva in z vrhunskimi posebnimi efekti opremljena zgodba, ki jo je režiral avtor kultnega in vizionarskega Vrana, steče čudovito, prepričljivo in praktično brez napake. Seveda z izjemo izredno slabe in dolgočasen igralske kreacije Nicolasa Cagea, ki igra tako kot Mark Wahlberg v The Happening. Kot da ne bi reševal sveta, kot da bi šel na sprehod v Logarsko dolino in lovit metulje. Vse skupaj se prične v petdesetih letih prejšnjega stoletja, kjer učenci neke šole narišejo prihodnost. Izjema je le deklica Lucinda (Lara Robinson), ki namesto risbice nakraca na stotine številk. Petdeset let kasneje ta njene številke v roke dobi sinko (Chandler Chantebury) Nicholasa Cagea, znanstveno naravnanega profesorja Johna Koestlerja, ki pogrunta, da gre za napovedi. Za natančne reciklaže vseh večjih nesreč in naravnih katastrof, kjer je Lucinda natančno napovedala datum in število žrtev. Hudiča, celo koordinate, kjer se je kaka nesreča zgodila. Prav imate, profesor Koestler, ki bi se odlično znašel tudi v tematsko podobnem korejskem hororju Gin Gwai, ugotovi, da so na listku še tri nesreče, ki se še niso zgodile in ki se bodo zgodile v naslednjem tednu. Prisotnost skrivnostnih možakarjev, ki strašijo njegovega sina, gre sprva seveda na živce, saj sicer odličnemu filmu katastrofe jemlje kredibilnost in ga spreminja v nepotrebno znanstveno fantastiko, toda na koncu prav to dobi smisel in ga popelje v neslutene višave. Res je, Knowing je ekranizacija Noetove barke, kjer Noe na ladjo vzame le dve živalski vrsti. In film, ki kljub happy endu pusti grenak ter šokanten priokus.

Ocena 4 in pol

STATE OF PLAY (zda 2009, politični triler, režija: Kevin Macdonald, igrajo: Russell Crowe, Ben Affleck, Helen Mirren, Robin Wright Penn, Rachel McAdams, Jason Bateman, Jeff Daniels, Viola Davis)

Raziskovalno novinarstvo, ki bi si zaslužilo Pulitzerja.

Filmi o takšnih in drugačnih raziskovalnih novinarjih, ali če hočete, fotoreporterjih, so se vedno dogajali v kaki eksotični deželi. Vsaj v osemdesetih, ko so jih posneli kar nekaj. Sedaj po 11. septembru je drugače. Sedaj je treba raziskovati doma. Prav doma je namreč največ korupcije, največ laži in največ pizdarij. Tega se več kot dobro zaveda tudi uporniški in zelo sposobni novinar Cal McAffrey (Russell Crowe), ki pod lupo vzame skrivnostno smrt dokaj vplivne mladenke, ki je šmirala s povzpetnim kongresnikom Stephenom Collinsom (Ben Affleck). Drži, intrig in preobratov je toliko kot v filmih Alana J. Pakule, igralska zasedba, kjer raztura tudi Helen Mirren v vlogi McAffreyjeve stroge šefice Cameron Lynne, svoje delo opravi z odliko in dovolj karizmatično ter prepričljivo, dramaturgija nima napak, zgodba pa se dotakne tudi blogerjev, ki se jih vplivneži bojijo še bolj kot novinarjev. Dober film, delo režiserja mojstrovine The Last King of Scotland, ki spretno baranta s kamero in ustvarja napetost le z dialogi ter preobrati. V poplavi takšnih in drugačnih političnih trilerjev, s katerimi nas filajo naša kina, je State of Play brez dvoma eden boljših in bolj zanimivih.

Ocena 4

 

12 komentarjev na “Recenzije: Knowing, State of Play”

  1. nikokaoja pravi:

    Meni pa je to ena boljših vlog Cage-a v zadnjem času.Pa saj ne rešuje sveta, saj ga niti ne more. Pa prisotnost skrivnostnih možakarjev sina prav nič ne straši vsaj meni se fant ne zdi prav nič prestrašen, saj mu vendar šepetajo oz. govorijo tako da ve, da nimajo slabih namenov. Res ne vem kaj bi bil lahko ta film drugega kot znanstvena fantastika. Mene bolj zanima, ker mi ni bilo jasno, če ti kot filmski veleum veš, zakaj je sin pisaril tiste številke na list, saj jih je petdeset let nazaj lucinda že vse napisala, vse do konca sveta? Rad gledam SF, zato two thumbs up za ta film.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Lucinda in tudi Caleb sta se teh “šepetalcev” bala, bilo jima je neprijetno, še posebej na začetku, ko Caleb še ne ve, kaj je njihov namen. Pa tudi očeta strašijo in spravljajo ob pamet, ko jih vidi. Če ne onadva, pa se jih bojijo gledlci, saj so v zgodbo vključeni zelo srhljivo.
    Film je v prvi vrsti film katastrofe, kot Dan po jutrišnjem recimo, ali pa Deep Impact, tudi Tovering Inferno, če hočeš, zato so mi ga te znanstveno fantastične zadeve, recimo tiste “ognjene luknje”, kvarile.
    Vse do konca, ko je seveda jasno, kaj je finta.
    Glede pisanja sina, hm, dobro vprašanje, kaj vem, morda nesreče za nov planet, se pravi za mnoga leta v naprej. Puščam odprto možnost.

  3. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Cage pa je bil totalno za en drek. No ja, v Bangkok dangerous in Ghostrider je bil še slabši. Meni je bil nazadnje dober v Weather Manu in Lord of War.

  4. Luka pravi:

    Men tut ni blo jasno kaj je s tistimi številkami, ki jih otrok napiše na koncu. Na splošno mi je bil film všeč, sploh zgodba je odlična, vseeno pa mi je bil konec preveč fantazijski. Nekako se mi ni dopadel k ostalemu delu filma. Za moje pojme bi lahko iz njega potegnili kaj več.

    Kar se tiče igre; lahko bi bilo bolje, vseeno pa ni nevem kakšen presežek kar se tega tiče.

  5. smoger pravi:

    Mah…Knowing me je razorčaral…konec je brezveze…že v prvi polovici filma sem predvideval, da so zadaj alieni…edina svetla točka so bile grafično zelo všečno oblikovane vesoljske ladje.

    Če koga zanima, je nekaj podobnega že spisal A.C.Clarke. Knjiga nosi naslov Konec otroštva. Seveda je stavr 100-krat boljša.

    Aja..pa še mal čuden izraz si uporabil… znanstveno naravnanega ???!!! A ni bil profesor astrofizike na MIT-u?

    Katere dve živalski vrsti pa je ‘Noetova barka’ v tem filmu pobrala…
    Homo sapiens (italic) in ?

    Pa prve številke so bile seveda 911…itd. Torej 11.septemeber…kako poceni.
    Sploh ni jasno koga oz. kaj poberejo ostale vesoljske ladje? Če so vesoljci že pred 50 leti vedeli, da bo konec našega planeta bi lahko v teh 50 letih vse Zemljane lepo preselili.

    V glavnem je konec totalno nula…kr neki res. Film si ne zasluži več kot 2 (od možnih 5).

    LP

  6. smoger pravi:

    no…zajce sem spregledal…

  7. Vidmar pravi:

    Zanimivo je bilo, da so se skoraj vse te svetovne katastrofe zgodile prav v ZDA. Sploh te zadnje s tistega lista. Konec je pa bedarija epskih razsežnosti.

  8. taya pravi:

    Kar se mene tiče, me Nicolas v tem filmu ni kaj prida pritegnil. Tko mal preveč kul se mi zdi. Če gledaš npr. tisti zagovor pred sodiščem Al Pacina v Beneškem trgovcu, je tale igra Cage-a nekako preveč hladna. Hm. Mogoče je pa v modi tak način igranja, da si kul?? Kaj pa vem… Drugače pa film sploh ni slab. Ok so pomanjkljivosti…. saj ne more bit vedno vse perfetkno. Ampak glede na to, da sem bila cel čas prilepljena na ekran in konec, ki je nekako nesrečno srečen (da ne bo vedno samo popolni happy end) je res dober film.

  9. Filip pravi:

    Tudi jaz sem od filma pričakoval malo več, pričakoval sem malo bolj realistično zgodbo, tako da tudi nad alieni nisem bil ravno presenečen…sicer pa zanimiv film, tudi konec po svoje zanimiv, ampak me ni nič tako zelo ’streslo’ kot je tebe, Iztok. Na splošno film ni noben presežek, je pa za pogledat. Moja ocena bi bla 6/10.

  10. Maco pravi:

    Prva polovica filma je dobra, napeta in pritegne gledalčevo pozornost, v drugi polovici pa poide navdušenje, saj postane predvidljivi znanstveno fantastični film. Odigrana vloga Cage-a res deluje tako kot si ga sam opisal.

  11. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Luka, meni pa je bil konec zelo dober. Šele na koncu sem filmu dejansko oprostil vse tiste fantastične pizdarije.

    Smoger, jebat ga, tudi v Odiseji 2001 so čakali zelo dolgo ti vesoljski za tisti monolit. Zakaj ne bi tudi tukaj.

    Vidmar, cunami se ni.

    Taya, Pacino pa mene v Trgovcu ni prepričal, še vedno je igral kot gangster.

    Filip, film je v bistvu zelo realističen, vsaj jaz sem ga tako doživel.

    Maco, navdušenje pade, a predvidljivosti nisem zaznal, sem bil v napetosti do konca.

  12. alenka pravi:

    State of Play – dobr film! in igra prav tako. pa čeprav je malo daljši kot 2h je minil noro hitro! prima, priporočam ogled. 4/5

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !