Moji spomini na Korziko

31.05.2009 ob 23:00

Tragična nesreča na Korziki, ki so se je pred časom spomnili v oddaji Preverjeno, je zaznamovala tudi moje življenje. Samega dogodka se skorajda ne spomnim, saj sem bil leta 1981 star komaj sedem let, dobro pa se spomnim treh stvari, ki jih ne bom nikoli pozabil. V tem nesrečnem letalu je umrla moja učiteljica telovadbe. No ja, ne ravno moja, ampak učiteljica, ki je na naši OŠ učila telovadbo. Okrožnica po zvočniku je bila zelo žalostna. Vsi smo jokali, pa čeprav pravzaprav nismo vedeli zakaj. Potegnilo nas je, saj je bila tragedija resnično huda.

Druga reč, ki mi pride na misel ob Korziki, sta moja starša. Hotela sta na letalo, na izlet, na nekakšno obnovitev poročnega potovanja. Ko sta se namenila kupiti karte, sem jaz hvala bogu zbolel in jima preprečil pot. Tega ne bom nikdar pozabil. To je bila res usoda. Tisti dan sta bila seveda jezna, ko sta slišala kaj se je zgodilo, pa se jima je odvalil kamen od srca.

Tretja zadeva so bile seveda prepovedane ljubezni iz mojega rodnega mesta Celja. Na pot, ki je bila prav posebej ugodna, so namreč odšli ljubčki in ljubice. No ja, tako se je govorilo. Morda ni bilo res, toda kjer je dim, je tudi ogenj. In raje ne pomislim kako nelagodno se se potem na pogrebu počutili njihovi partnerji, ki za pot svojih žena in možev niso niti vedeli.

Update:

Danes je bila končno tudi žalna slovesnost za vse, ki so tistega usodne dne končali v razbitinah letala.

 

33 komentarjev na “Moji spomini na Korziko”

  1. Dajana Dajana pravi:

    Ne morem verjeti, kako je ta nesreča zaznamovala Slovence. Tu šele vidiš, kako majhni smo. Branko Gradišnik piše v svoji knjigi RokaVodaKamen o njej. Crnkovič piše o svojem sošolcu, ki je bil na letalu… :( Vesele sem zate, da si takrat zbolel! ;)

  2. tinamalina tinamalina pravi:

    Vidiš, temu se pa reče ogromna sreča v nesreči.

  3. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Dajana, res je. Majhni smo. In skoraj vsak izmed nas ima kako povezavo s to nesrečo. No ja, razen tisti, ki so se rodili po letu 1981. Hvala bogu, da sem takrat zbolel ja.

  4. Uros pravi:

    ja zelo dosti jih je zbolelo..poznam nekaj ljudi ki so kot otroci zboleli,nekateri starši so odšli na letalo druga pa ,ne….vsi vemo kaj je sledilo..

    žalostna zgodba…

  5. Jazzy Jazzy pravi:

    V tej nesreči je moji sošolki umrlo veliko članov družine.. Sicer sva takrat hodile v vretec (stare 4 leta) in se ne spominjam veliko.. Če se ne motim so ji umrli babica, dedek, teta, stric, dva bratranca.. Njeni starši in ona so tudi mogli odpotovat, a se jim je zadnji moment zgodilo nekaj v družinskem podjetju, da so morali ostat.. Celo njo so nagovarjali naj gre z babico in dedkom, a ker je bila majhna in še ful navezana na starše ni hotela it.. Ne spomem se točno poteka dogodkov…. Ker so pa znana družina na Obali, se še danes spominjajo tega pogreba, kjer se na pokopališču ni dalo premikat, koliko ljudi je bilo prisotnih.. Sama nisem šla na pogreb, so pa bili moji starši…

  6. notnow pravi:

    Jaz sicer še nisem bila na tem svetu, ko se je ta nesreča zgodila.

    Sem pa že večkrat doma slišala. Da je bil od naše sosede mož gor…in sicer z ljubico! Za katero nihče ni nič vedel. Tako da najbrž tista tretja točka kar drži. Je pa res bizarno, da še kakšno takšno presenečenje dobiš ob smrti moža/žene.

  7. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Mama prebrala tale tekst in mi je povedala, da sem se malce zmotil glede druge točke.
    Resnica je šla takole. Z očetom sta hotela odpotovati, pa nista, saj je bila prepričana, da se bo zgodilo kaj slabega. On je vseeno vztrajal in je predlagal, da bi vzel samo mene, pa je bila ona spet odločno proti. Če sem potem res zbolel ali ne, pa se tudi ona ne spomni.

    Še en dokaz, da so si Korziko vsi zapomnili drugače in da gre za veliko različnih teorij kaj se je dogajalo.

  8. Marija pravi:

    In verjamem, da so bili tisti, kateri so šele na seznamu, ki je bil objavljen na TV razbrali, da so bili na avionu tudi njihovi najdražji, sigurno najbolj šokirani, ker bi morali biti “po njihovo” nekje drugje… ja to je bila tista grozljivka in tragedije v marsikateri družini in očitno je laž, tista sladka, prijetna in vabljiva, udarila v svoji mogočnosti in jih popeljala v večnost, ne v sladostrastje trenutkov, tistih ukradenih. Zaplesali so ples s smrtjo. In verjamem, da še po toliko letih njihova rana ni zaceljena, da je morda marsikdo od njih v tistih prvih trenutkih, ko je videl seznam izustil, bog ga je kaznoval za greh.

  9. Jazzy Jazzy pravi:

    Jaz sem prvič zdej slišala to zgodbo o ljubicah in ljubčkih.. Mogoče sem bila takrat premajhna, da bi o tem govorili pred mano in da bi sploh razumela. Si pa ne predstavljam, kako bi mi bilo, če bi zvedela, da je moj mož na letalu z ljubico in da to zvem iz medijev. Sej ne vem od česa bi mi bilo bolj hudo.

    Ne predstavljam si pa tudi to, da so objavili seznam, nepreverjen, na katerem so bila imena ljudi, ki sploh niso bila na letalu. Kot naprimer Cerarjeva.

  10. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Jazzy, zanimivo, da tega tudi v dokumentarcu niso povedali. Očitno je tema preveč pekoča tudi po 25-ih letih.
    In res je dilema, če bi potem človek žaloval za partnerjem, ki je umrl skupaj z ljubico ali ljubčkom.

  11. ajda pravi:

    Sem gledala oddajo Preverjeno. Res grozno. Naenkrat 180 Slovencev, veliko staršev, ki so imeli otroke doma. Sicer sem rojena kmalu po tej nesreči, pa vendar se spominjam, da se je vedno govorilo o tem. vendar nikoli nisem vedela kaj točno je bilo. Ko sem gledala Preverjeno in videla vzrok nesreče……………Res čisto brezvezna stvar, ki se sedaj verjetno ne bi zgodila. Tako je pač bilo. Si pa sploh ne morem predstavljati žalosti prizadetih ljudi.

    Ja Iztok, vidiš, da ljudje tudi imamo svoj šesti čut oz. kako naj temu rečem. Včasih tem slutnjam premalo prisluhnemo, ker “itak noben ne verjame vanje”. Tvoja mami se je od takrat naprej še bolj zanašala na svoj šesti čut. Predvidevam.

    Tole z ljubicami pa prvič slišim. Ja res človk ne ve, kaj je bolj hudo. Npr. hudo ti je za možem, obenem si pa nanj jezen ko sam hudiš. Kako sploh lahko žaluješ. Ne vem.

    O tej nesreči se bo zagotovo še govorilo, saj je preveč boleča, da bi jo lahko pozabili.

  12. NordStar pravi:

    Saj so že v oddaji povedali, da ga ni Slovenca, ki ne bi osebno poznal nekoga, ki je v tej nesreči izgubil bližnjega. Res smo majhni, da 180 žrtev zaznamuje narod za desetletja…

  13. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Tudi zato, ker gre za največjo takšno nesrečo pri nas.

  14. Beti pravi:

    Ne zameri mi, če skoraj malo bolj verjamem tebi kot tvoji mami… kakor ljudje sočustvujejo pri takih tragedijah, si velikokrat tudi želijo ob tem biti neke vrste junaki in potem v svojih spominih stvari prilagodijo tako, da izpadejo nekaj posebnega, kot slutnje tvoje mame, ki so bile tako močne, da je na vse načine preprečila, da bi kdorkoli od vas šel. mislim, predvidevam, da bi ti in vsa vaša družina že vsa ta leta vedela za to, ne pa da si ti šele zdaj z naknadnim preverjanjem to izvedel.
    na moji oš pa je umrla takratna pomočnica ravnatelja. moja sestrična, ki je tudi hotela iti, pa si je v zadnjem hipu premislila, je pa še vedno živa ;-)

  15. mica mica pravi:

    v tej nesreči sem izgubila dve sošolki, ena je bila moja najboljša prijateljica, cimro iz internata in naša razredničarka je tam pustila svojega brata…..
    Tisto, o ljubčkih & ljubicah pa ne bi razpredala, nekaj spoštljive pietete je treba ohraniti…
    Nenazadnje: domala vsak trenutek dneva so skupaj posamezniki, ki po pravilih ne bi smeli biti….In kdo se čuti poklicanega, da bi delal sezname, kdo to je in kdo to ni?
    Letalske nesreče so izjemno krute, ker so množične. Ne vem, mene je letenja nagonsko strah….

  16. AndrejM pravi:

    Tudi sam sem slišal o teh ljubčkih in ljubicah, pa ne vem, kaj je res. Res pa je, da je šlo takrat na izlet kar nekaj prfoksov z ekonomske v Celju s svojimi partnerji in eden od takšnih parov sta bila tudi starša od moje sošolke. Šele kasneje sem se začel zavedati, kakšna tragedija je bila to za D., ki je tam na začetku gimnazije v trenutku postala sirota. Pa še to: takrat so se na naši gimnaziji pojavili (gnusni) grafiti z vsebino nekako takole: škoda, da ni šla na izlet tudi naša profesorica M.K., danes tudi že nekaj časa pokojna, sicer strah in trepet celjske prve gimnazije.

  17. Filip pravi:

    Nekaj podobnega se je zgodilo mojemu stricu in teti. Takrat naj bi šla na Korziko in sta se vmes nekaj kregala, tako da sta zamudila avion. Na srečo…

  18. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Beti, ni panike, mama ima prav, jaz sem si zapomnil narobe, ali pa so mi povedali kako drugo verzijo. Ma saj ni važno, glavno, da nista šla.

    Mica, res je, ko pride do letalske nesreče, praktični ni možnosti, da kdo preživi.

    Andrej, mularija, nimaš kej. Se pa spomnim, da so tudi na naši osnovki nekateri potiho dejali, da je te telovadne učiteljice škoda in da bi bilo bolje, da bi namesto nje šel kdo drug.

    Filip, hvala bogu za kreganje tistega usodnega dne.

  19. ketna pravi:

    Jaz se ob tem samo sprašujem, ali je smrt za nas Slovence res tak bavbav? Na kurac pa mi gre, ko pišete eni taki, da je vsak Slovenec poznal nekoga. Cankar je s knjigo Simbolika mislil kaj na drugačen način simboličnega kot tole. Na kurac še bolj pa mi gre razno pisanje: RIP, počivajte v miru, sožalje, itd. Zakaj moram jaz kot ketna žalovati za nekom, ki ga nisem poznal. Seveda bom osovražen, ker sem to napisal. Vendar mislim, da besede, da naj nekdo počiva v miru ne smemo izrečti kar tako. Na koncu koncev pa je umrlo samo 180 ljudi. Z roko na srce to ni nič posebnega za družbo kot celoto ampak je posebno za njene posameznike, ki so povezani s tem. Zagotovo je tragedija, vendar pa ne taka, da si izmislimo stavke:”Vsak Slovenec je tam nekoga poznal”. Statistično je večja možnost, da Iztoka pozna več ljudi kot je vsota ljudi, ki so poznali tiste umrle na Korziki. Pa potem, ko bo Iztok umrl ne bom napisal na blog: Umrl je Iztok Gartner, poznal ga je vsak Slovenec.

    Se opravičujem, da ne hlinim žalosti. Vendar edina razlika med tistemu, ki je napisal[tag]: tragedija, žalost, tragično,… in med mano, ki sem napisal brez čustev, ker jih ne morem imeti do njih, je ta, da tisti, ki je zapisal te tage bo pozabil kar je napisal v 2 dne
    vih, jaz pa bom pozabil, čez nekaj ur.

  20. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ketna, vendarle je letalskih nesreč, kjer umre kak Slovenec zelo malo, zato je treba razumeti, da je tale tako dolgo ostala z nami. Pa še trupla so ostala tam na gori ves čas, če se ne motim. Pa itak so zadevo že zdavnaj pozabili, pa so jo mediji potegnili ven nekaj časa nazaj.
    Umrl Iztok Gartner? Uf, stari, tole se pa ne sliši kul, prehitro je še :)

  21. ana od srca pravi:

    Tele nesreče se spomnim tudi na Žalah, ob velikem spomeniku.

    In tragike v vseh globinah ob tem, ko so prihajale na dan stvari, ki so jih posamezniki želeli skriti.

    Si me potegnil v iskanje nekih spominov …

  22. Nick pravi:

    “Pa še trupla so ostala tam na gori ves čas, če se ne motim.”

    Ne, ne … večino posmrtnih ostankov so pobrali in pripeljali že takrat, letos pa se ob pospravljanju vseh ostankov našla še kakšna kost.

  23. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ana, nekateri so rekli, da je bila nesreča božja kazen.

    Nick, aha, hvala za info.

  24. ana od srca pravi:

    Božja kazen?

    Hud izraz je to.

    A včasih razumem vso globino te misli – a v osnovi ni Bog tisti, ki kaznuje, kaznuje se človek sam.

  25. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    No ja, tako pravijo, saj veš. Božja kazen.
    Ne pozabi pa na Sodomo in Gomoro, kjer je razvratneže kaznoval prav bog osebno.

  26. Nick pravi:

    Tako blesavih izjav pa že dolgo nisi dajal. Si pijan ali si tak že po naravi? Branjevka jedna!

  27. ana od srca pravi:

    Iztok,

    zanimiv je svetopisemski jezik.

    Zdaj bi iste stvari drugače povedali, mislim.

    Ja, sem slišala nekoga reči, da je Božja kazen, ko ima neka ženska prizadetega otroka.

    Jaz imam gluho hčer. Pa druga hči je imela zelo težko diagnozo, več let. Pa je to Božja kazen? Ne! Si marsikaj zakuhamo, sami sebi. Ali pa drug drugemu. In je mnogo stvari, ki nimajo enostavnih odgovorov.

    Vse dobto tebi! :-)

  28. mica mica pravi:

    ojej, Ana, kako pa bi si ti lahko sama “zakuhala” hluho hčerko? Ne lomi ga, no.
    “Zakuhamo” na primer nesrečo, če prehitro vozimo. Ali pa zažgemo kuhinjo, če pozabimo, da smo pustili elektr. ploščo priklopljeno. Na nek način si sami tudi zakuhamo kakšno bolezen, če kadimo, pijemo, pretirano žremo….
    Je pa res, da je t. i. ljudski glas z omenjanjem božje kazni za vse, kar se nepredvidenega zgodi, izjemno krut. Gledajo te v oči in govorijo tovrstne neumnosti.
    In četudi človek ne bi želel razmišljati v to smer, ga vseeno “nekaj” zapelje…
    Najbolj šibki smo, ko nas je strah….in dovolj je takih, ki to vedo in izkoriščajo….
    Toliko v odgovor tebi.

    A ko bo Iztoka zabolelo po riti, to ne bo božja kazen, katero brez veze omenja in opleta z njo, temveč moja roka, ker ga bom dala čez koleno pa z leskovo palico
    :-)
    .-)

  29. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ana, tvoja hčerka nima zveze s tem, da so šli na to letalo tudi ljubčki in ljubice in da so ljudje govorili, da je to Božja kazen. Le kdo bi jim zameril, še posebej tistim, ki so bili prevarani.

    Mica, če boš še enkrat prebrala moj komentar pod cifro 23, boš videla, da sem zapisal, da so to nekateri rekli in ne jaz.

  30. ana od srca pravi:

    Mica in Iztok, spomnila sem se na to, kako je nekdo rekel enemu otroku, ki je imel prizadetega bratca, da je to božja kazen za mamo. Ne spomnim se več, zakaj. Pač mišljeno je bilo, da je mama tolikšna grešnica, da je zato kaznovana.

  31. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ana, kot sem rekel, ne mešaj tega, še posebej, ker so imeli ljudje, ki so bili osebno vpleteni, na nek način prav, da so to rekli za Korziko.

    Če je bila tista mama med nosečnostjo drogerašica, prav tako razumem izjavo.

    Če je bila zlobna do ljudi in recimo do moža ter sina, prav tako.

    V takih primerih je treba razumeti take izjave, pa četudi se slišijo nepremišljeno.

  32. ana od srca pravi:

    Ja, Iztok, za tisto mamo vem le, da je običajna ženska in da je sprejela prizadetega otroka – in tisto govorjenje je bilo za moje pojme – živa zloba in hudobija!

  33. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ana, žal je včasih res tako. A hudobija se vrne. Slej kot prej.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !