Recenzije: Angels & Demons, The Da Vinci Code

17.05.2009 ob 23:31

ANGELS & DEMONS (zda 2009, triler, režija: Ron Howard, igrajo: Tom Hanks, Ewan McGregor, Ayelet Zurer, Stellan Skarsgard, Pierfrancesco Favino, Nikolaj Lie Kaas, Armin Mueller Stahl)

Da Vincijeva šifra je bila vaja, Angeli in demoni pa so predstava.

To, kar je bilo v Da Vincijevi šifri slabo, je v Angelih in demonih dobro. Pravzaprav zelo dobro. Seveda ne tako kot v romanu, ki se je bral bolje od filma, ali drugače, kot najboljši film Alfreda Hitchcoka, pa vendar dovolj dobro, da ni problema z gledanjem in da bi morali biti zadovoljeni tudi najbolj goreči oboževalci Dana Browna. Tom Hanks, ki je v Šifri zgledal malce smešno in ne dovolj prepričljivo, ali če hočete, kot parodija Roberta Langdona, je tokrat v boljši formi. Tako zelo, da ga kupimo in da mu verjamemo, da se res spozna na vse te simbole in da bi bil res sposoben Vatikan rešiti pred zloglasnimi Illuminati. Veliko bolje kot leta 2006 gre tudi Ronu Howardu, ki režira tako kot je treba in gledalca potegne v napet, karizmatičen, dobro odigran, zabaven in prepričljivo “dramaturgiran” triler, kjer bi se odlično znašel tudi Jack Bauer iz serije 24. O sami zgodbi ne bom govoril, saj ne bi rad uničil užitka za tiste, ki nimajo pojma, zakaj gre, zato bi zaključil z dejstvom, da je tole presenetljivo soliden film, ki mu pravzaprav ne manjka ničesar. Ki povsem dostojno brani čast odličnega romana. In ki katoliško cerkev strese do temeljev.

Ocena 4

null

THE DA VINCI CODE (zda 2006, triler, režija: Ron Howard, igrajo: Tom Hanks, Audrey Tautou, Ian McKellen, Jean Reno, Paul Bettany, Alfred Molina, Jurgen Prochnow)

Knjiga, ki ni rabila filma.

Če ste prebrali Da Vincijevo šifro, potem veste, da je bila tako zelo dobra, tako zelo filmska in tako zelo živa, da ne bi rabila filma, niti nadaljevanke, niti risanke, niti stripa. Tako zelo dobra, tako zelo filmska in tako zelo živa, da bi morala ostati na platnicah romana. Tam, kjer učinkuje najbolje, najbolj prepričljivo in najbolj zarotniško. In ko sem slišal novico, da bo ekranizacijo režiral Ron Howard, sem mislil, da gre za potegavščino. Za izvirno reklamo, za še eno Čarovnico iz Blaira, kjer nas bodo ustvarjalci pač netegovali in rajcali do premiere. Še posebej, ko je padla novica, da bo profesorja simbologije Roberta Langdona igral Tom Hanks. Tisti Tom Hanks, ki je igral Forresta Gumpa in homoseksualca iz Philadelphije. To ni bilo smešno niti v kontekstu natega, niti v smislu izvirne reklame in pričakovanja resnice. Okej, kar je, je. Film je prišel v kina. Režiral ga je Ron Howard, glavno vlogo igra Tom Hanks, pričakovanja pa so velika. Hudo velika, večja, največja. Jasno, saj gre za ekranizacijo romana vseh romanov, romana, ki je dvignil tudi prah, ki ga sploh ni bilo. Romana, ki je ženskam povrnil ugled in dostojanstvo ter jih znova postavil na piedestal. Na vrh sveta. Tja, kjer so bile nekoč, Tja, kjer jim moški klečijo pred nogami. Tja, kjer jih je poganska vera častila kot boginje. Kot ultimativne simbole plodnosti. Vse do Marije Magdalene, do ženske vseh žensk, ki jo je zjebalo krščanstvo. Vera, ki je iz žensk, teh popolnih bitij, naredila grešnice, kurbe, mučenice in drugi plan. In tak film, film, kjer je zarotniški teorij več kot gob po dežju, bi moral režirati vsaj Oliver Stone, če ne kar zloglasni David Southwell, avtor knjige Teorije zarot, ki je šel celo čez Dana Browna, avtorja romana Da Vincijeva šifra. Ker ga nista režiral niti David in niti Oliver in ker ga je režiral Ron Howard, so posledice jasne. To je pač film, ki knjigo le oblizne. Le povoha. Le na hitro poseksa. Film brez dinamike, dramaturgije, napetosti in mistike. Film brez smisla za ritem, dialoge in igralske kreacije. To je seveda slabo, saj knjiga, kot je Da Vincijeva šifra potrebuje dolge predigro, masažo in neskončne poljube. Film ji tega ne da. Film je le podaljšek tistih, ki so uničili ugled Marije Magdalene. Le izdelek, ki se šlepa na slavo romana. Prepričan sem, da ima slabo vest in da se zjutraj ne upa pogledati v ogledalo. To bi bil namreč edini način, da se ne bo začel cvreti v peklu.

Ocena 3

null

 

22 komentarjev na “Recenzije: Angels & Demons, The Da Vinci Code”

  1. klemenix klemenix pravi:

    No, mogoče že veš, kaj bom rekel, da me je motilo pri filmu The DaVinci Code :) Pa bom vseeno povedal: to, da je veliko kadrov posnetih kao v temi in sem se umes povsem izgubil. Par minut sem gledal v temo. To se pri filmu za moje pojme ne sme zgoditi tudi, če avtorji res hočejo poudariti temo kot tako. Razumem, da se je zgodba dogajala v temi, a kadre na filmu bi vseeno lahko primerno osvetlili. :) Drgač se pa strinjam, da knjiga ni potrebovala tega filma. Sem pa radoveden, kako mi bo všeč Angeli in demoni.

  2. DjJuvan pravi:

    Upam da nekoč Da vinčijevo šifro zvohajo tudi japonci…. sem prepričan, da bi animacijska ekranizacija potegnila boljše karte, ker oni se raje igrajo s predzgodbami, vmesnimi zgodbami in vsako malenkosti predelajo v nulo.

    Mi je bil pa film vseeno všeč in sem zadovoljen. Je pa res, da romana ne poznam. Upam da bodo tudi Angeli & Demoni tako dobri :)

  3. Robert L. Tuva pravi:

    Demonov še nisem videl film, bral sem knjigo, vseeno pa bi povedal:

    Da me pri kritikah Šifre, ki je po svoje zanič film, kot Demonov, moti, da domala nihče ne pove, da so stvari, kot so arhitektura, znanost, tehnologija, privlačno prikazane. In navdušijo za obisk Louvra, Sistinske kapele, navdušijo za branje o zlatem rezu itn. Vsaj domišljam si, da bom šel potem rad gledat Kapelo, slišal sem, da jo zelo lepo pokaže.

  4. Pris Pris pravi:

    @Robert:
    Res je, da so te kategorije prikazane privlačno, so pa v mnogih primerih prikazane tudi napačno. ;)

  5. Robert L. Tuva pravi:

    @Pris, kar povej, kaj.

  6. Luka pravi:

    Sem pogledal Angels and demons in moram priznati, da me je film izjemno presenetil, saj je za en razred boljši od svojega predhodnika Da Vinci code. Odlično izpeljana zgodba, podkrepljena z dobro igro glavnih igralcev, najbolj pa sem presenečen, kako dobro so kopirali vso sceno, kajti niso smeli snemati v Vatikanu, ker niso dobili dovoljenja (se ve zakaj). Skratka film se splača pogledati v kinu, moram pa povedati, da nisem prebral knjige in tako ne moram komentirati dejstva tistih, ki govorijo, da je bila knjiga še vseeno veliko boljša. Pa saj je ponavadi vedno tako, da film zaostane za knjigo, kajne!?

  7. Pris Pris pravi:

    @Robert:
    Saj že ptički na veji čivkajo, da DaVincijeva šifra temelji na ponarejenih zgodovinskih virih, mnogi opisi lokacij pa so napačni ali pomanjkljivi, ker Dan Brown nikoli ni bil tam.

    Angele in demone sicer nisem bral, kolikor vem pa celoten zaplet temelji na fizičnem obvladovanju antimaterije, kar je izkrivljanje znanosti.

    Verjetno si pri svojem komentarju mislil na prikazovanje lokacij v filmu in glede tega se strinjam, da je morda to pri mnogih vzbudilo željo, da bi tudi dejansko obiskal Rim, Pariz, Rosslynsko kapelo ipd. (podobno, kot bi zaradi filma In Bruges marsikdo rad obiskal to mestece). Kar se tiče znanosti, tehnologije in zgodovine, pa se nad filmom/knjigo ne bi navduševal … ;)

  8. hXc pravi:

    Če si dovolim parafrazirati, od (resnega) člana znanstvene skupnosti navdušenja nad filmom/knjigo ne bi pričakoval.

  9. Robert L. Tuva pravi:

    @Pris:
    Saj imaš kar prav, ampak misliš, da nisi malo prestrog glede vsega dokumentiranja in pisanja pravljic? Sam se po svoje navdušujem nad znanostjo Zvezdnih stez, pa Enterprise warpa s fizičnim obvladovanjem antimaterije.

    Kdaj nastopi problem? V trenutku, ko film uporabi kaj resničnega, kot je cernov pospeševalnik?

    @hXc me je po moje želel spomniti tudi na to, da delodajalci vse bolj zaposlujejo posebne ljudi, ki sledijo spletnim odtisom kandidatov in hitro najdejo kaj zamolčanega. Pomembna stvar, ni dvoma.

  10. Pris Pris pravi:

    @Robert:
    Odpiraš zanimivo temo. ;) Glavni problem Da Vincijeve šifre, je bil, da je v predgovoru in mnogih intervjujih avtor trdil, da so opisi umetniških del in historičnih dogodkov resnični, kar ni res.

    (citat iz intervjuja)
    “99 percent of it is true. All of the architecture, the art, the secret rituals, the history, all of that is true, the Gnostic gospels. All of that is … all that is fiction, of course, is that there’s a Harvard symbologist named Robert Langdon, and all of his action is fictionalized. But the background is all true.”

    “Robert Langdon is fictional, but all of the art, architecture, secret rituals, secret societies, all of that is historical fact.”

    Že prej sem poznal dokazani “hoax” knjige “Holy blood, holy grail”, iz katerega izhaja Brownova zgodba, pa to niti ni bilo ključno, da me zadeva ni pritegnila. Moja glavna zamera Da Vincijevi šifri je, da je napisana v (zame) preveč lahkotnem jeziku. Nobenega užitka nisem čutil ob branju. Nekaj let pred Da Vincijevo šifro sem prebral Ecovo “Foucaultovo nihalo”, ki govori o podobni tematiki. Kot noč in dan.

  11. Robert L. Tuva pravi:

    @Pris: kosmata, Brown je moral brati obrnjen zapisek, odstotkov 66 resničnega. Res, izrazita je primerjava z Ecom, Ime Rože me kje spominja na DVŠ, po svoje tudi žanrsko sorodno, kriminalka, detektivka, po drugi strani literarni prepad vmes.

  12. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Klemen, te čisto razumem. Rekel bi celo, da so hoteli s to “temo” narediti dodatno misterioznost, rezultat pa je bil navaden dolgčas.

    Juvan, po moje ti je bil dober samo zato, ker nisi bral romana. Japonska risanka? Hm, sliši se zanimivo :)

    Robert, zakaj bi morali poudariti reči, ki so jasne? To je tako, kot da bi rekel, da pri Hitrih in drznih nihče ne zapiše, da nas navdušijo za hitre avtomobile :)
    In ne pozabi, da je šlo velikokrat za lažno kuliso, saj jim niso pustili snemati na pravih lokacijah.

    Luka, velikokrat je res tako. Se pa tudi zgodi, da je obratno. Recimo Žrelo, Boter in Kaznilnica odrešitve.

    Pris, jasno, da je trdil, saj je na tak način prodal več izvodov in dvignil več prahu. Saj veš, celo cel kup dokumentarcev so morali posneti, da so dokazali, da je vse skupaj izmišljotina :)

  13. hXc pravi:

    Robert je to morda kaj novega? In ne, to si želel povedati ti, čestitke pa pri promociji filma/knjige,
    paradoksalno, poudarjam, za člana znanstvene skupnosti seveda.

  14. Robert L. Tuva pravi:

    Ja, mislim, da je za podjetja to tako novo kot so nova socialna omrežja, ki so res dejavna nekako zadnje poldrugo leto, recimo eno leto pri nas, kaj praviš.

    Oh, če bi ti vedel s čim vsem “paradoksalnim” so se ukvarjali Einstein, Feynman, Erdos i.dr. Človek je razdeljen, čemu očitaš. Na, Benjamina Franklina:

    “Po mojih izkušnjah imajo ljudje, ki so brez pregreh, tudi bolj malo kreposti.”

  15. hXc pravi:

    Mislim da je to bolj vprašanje osebne integritete kot kaj drugega. Načelen človek s področjem,ki ga želiš izpostaviti nima težav, kaj praviš?

  16. Robert L. Tuva pravi:

    Daj me prej spomni, kaj točno želim izpostaviti?

  17. žužu pravi:

    Ah Angeli in demoni… knjiga je vsekakor zakon (ne niti za minuto je nism odložila!!! Prebrana v enem dnevu), film je pa bolj tko… dobr da sm šla s fantom gledat (mi usaj ni blo tok dolgčas :) … motilo me je to, ker so film naredili skoraj totalno po svoje…

  18. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Žužu, pri meni je bilo enako, le da je film prav tako navdušil. Je veliko boljši od Šifre. Totalno po svoje? Kje pa si opazila glavne razlike s knjigo?

  19. Maco pravi:

    Roman “Angeli in demoni” je postavljen pred “Da Vincijevo šifro”, film pa pri gledalcih blefira, da je nadaljevanje. To verjetno počnejo samo zato, da nas zmedejo. Film ni bil posnet v Vatikanu, saj je le ta, prepovedal snemanje. Snemalci filmske ekipe so baje v Vatikanu, kot turisti, posneli več kot 250.000 fotografij in ure videoposnetkov z digitalimi kamerami, s pomočjo katerih so nato rekonstruirali glavna prizorišča v filmu. Film je zelo dober, gledljiv, napet in primerljiv z odličnim romanom, čudim pa se zakaj tak vik in krik s strani katoliške cerkve, saj glavni junak reši vero in cerkev ter vlije novo upanje. Pravijo pa, da je kontroverznost za film lahko samo dobra, zato ni izključeno, da je “Cerkev” le tihi partner studiev pri njihovi promociji.

  20. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Maco, to me ni motilo, saj si film vendarle lahko privošči malo svobode, kar mu je navsezadnje koristilo pri dejstvu, da je Vatikan Langdona resnično potrebival in mu oprostil celo pizdarije iz Šifre. Po drugi strani pa smo tudi Angele mnogi prebrali za Šifro in se začeli zanje zanimati predvsem zavoljo Šifre.
    Če je Howard rs mislil, da mu bodo dovolili snemati v Vatikanu, je res bedak :)
    Da se je cerkev jezila, mi je jasno zato, ker jo film vendarle napade glede zavračanja znanosti, pa še papeža umorijo. To ni kar tako :)
    Si pa prebrisano zaključil, da bi lahko tudi cerkev potegnila velik del pogače in da je vse skupaj zaigrano.

  21. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Mission: Impossible 2, Mission: Impossible 3 pravi:

    [...] kot druga. Brez pretiranih preobratov in trikov kot prva. Pa četudi boste v njej prepoznali Da Vincijevo širfo ter Angele in demone. Pa čeprav vam bo potegnila na Resnične laži in na zakonca Smith. Vse to je za njeno dobro, za [...]

  22. Recenzija: The Book of Eli « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] Gary Oldman, ki v maniri Jacka Nicholsona odigra glavnega negativca Carnegiea, zažge tudi Da Vincijevo šifro, je jasno, saj se zaveda, da je prav ta knjiga zrušila temelje krščanstva. Da prav te knjige ne [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !