IZTOK faking GARTNER

« | | »

Kulti in klasike: Dark Passage

19.04.2009

zda 1947, triler, režija: Delmer Daves, igrajo: Humphrey Bogart, Lauren Bacall, Agnes Moorehead, Bruce Bennett, Tom D’Andrea, Douglas Kennedy

Film, ki bi bil pogumen celo za današnji čas.

To, kar je leta 1947 naredil režiser Delmer Daves, je preprosto neverjetno. Tudi za današnji čas, kjer je poguma še manj kot nekoč. Glavnega igralca Humphreyja Bogarta, ki igra umora žene po krivem obtoženega Vincenta Perryja, je namreč za več kot polovico filma zamaskiral v povoje, ali še bolje, ga je pokazal le v offu, le kot glas, ki nas gleda in nam pripoveduje zgodbo. Za tiste čase zelo invovativna raba kamere v prvi osebi, čudovita noir atmosfera, nepozabna osvetljava prizorov, izjemno napeta in intrigantna zgodba ter igralske kreacije, ki jih zlepa ne boste pozabili. Povedano na kratko, to, kar je hotel istega leta doseči The Lady in the Lake, kjer je v prvi osebi nastopal Philip Marlowe, je enkratno dosegel Dark Passage. Film močno pred svojim časom, ki so ga ob izidu prezrli tako kritiki kot gledalci. V dvomih je bil celo veliki Humphrey Bogart, ki se je bal, da gledalci ne bodo zadovoljini z dejstvom, da se ga skoraj ves film ne vidi, marveč le sliši. Finta je namreč v tem, da se pobegli Vincent Perry odloči za plastično operacijo, saj je to edini način, da bo našel pravega morilca svoje žene in se izognil policiji, ki mu diha za vrat. To seveda pomeni, da je obraz pravega Bogarta šele obraz operiranega Vincenta Perryja in da si obveze sname šele v zadnji tretjini filma. Toda prav zaradi te pogumne in prelomne poteze je Dark Passage tako zelo dober in nepozaben. Tako zelo napet, zanimiv in večen. Tako zelo poseben in drugačen od ostalih treh filmov, ki sta jih skupaj posnela Bogart in Lauren Bacall, ki tokrat igra Irene Jensen, punco, ki se v pobeglega kaznjenca zaljubi in mu priskoči na pomoč. Med njima je kemije in šarma vsaj toliko kot v filmu To Have and Have Not, se pravi toliko, da bi jo lahko prodajala prav vsem današnjim kvazi zvezdnikom. Odlično jima asistira tudi hinavska Agnes Moorehead, nič manj prepričljivi in nepozabni pa niso tudi vsi ostali liki, ki filmu še dodatno dvigajo kvaliteto. Odličen film. Za leto 1947 in za vse večne čase.

Ocena 4 in pol

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 19.04.2009 ob 02:22 pod kulti, klasike & filmski svet. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

6 odgovorov na “Kulti in klasike: Dark Passage”
  1. filmoljub - 19.04.2009 ob 14:30

    O kemiji med čudovito Bacallovo in Hamptijem-Damptijem seveda ni dvoma, saj sta se igralca poročila komaj dve leti poprej in bila v zakonu vse do Bogartove smrti (1957). To je bil njegov četrti zakon. In takrat so bili hollywoodski zakoni po vsej verjetnosti vendarle nekoliko drugačni od današnjih. Skupaj sta igrala v petih celovečercih, se mi zdi.

    Film sem gledal že davno in si bom ob kakšni priložnosti osvežil spomin. Drugače pa dobra ocena, Gartner.

  2. filmoljub - 19.04.2009 ob 14:35

    p.s. Se popravljam, igrala sta v štirih filmih, kakor si pravilno napisal: To Have and Have Not (1944), The Big Sleep (1946), Dark Passage (1947) in Key Largo (1948).

  3. IZTOK GARTNER - 19.04.2009 ob 16:34
    IZTOK GARTNER

    Filmoljub, Howard Hawks, režiser filma To Have and Have Not, ki je Bacallovo prvi pripeljal v Hollywood, je bil totalno nor nanjo in zelo jezen na Bogarta, da mu jo je speljal :)
    Prav zato je imela punca hude težave s svojo kariero, ki je pravzaprav cvetela le v filmih, kjer je igrala skupaj z Bogartom. To je škoda, saj je bila izvrstna igralka, res pa je, da je bila tudi trmasta in ni hotela nastopati v poceni filmih. Prav zato sem bil zelo presenečen nad njeno vlogo v filmu How to Marry a Millionare.
    Filmu Dark Passage pa je škodila tudi takratna pizdarija okoli lova na komuniste in Bogartova malce nerodna izjava, zaradi katere so ga hoteli križati.

  4. t-h-o-r - 20.04.2009 ob 21:50

    zakon pristop k filmu, da gledamo skozi oči glavnega igralca, mene je to zelo navdušilo, ker je to nekaj zelo novega

    pravi čudež, da je takrat bogart sploh pristal na vlogo, kjer ga pol filma sploh ne vidimo

  5. IZTOK GARTNER - 20.04.2009 ob 23:11
    IZTOK GARTNER

    Thor, za tiste čase še posebej, no ja, tudi za današnje, če smo pošteni. Je pa zanimivo, da je leto 1947 prineslo kar dva taka filma.
    Bogart? Itak totalni car.

  6. t-h-o-r - 31.10.2009 ob 19:25

    lady in the lake :D

    tudi super, vendar je še veliko prostora za napredek

    škoda, da se film nikoli ni bolj razvijal v to smer, da vidimo vse skozi oči glavnega junaka

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !