Recenzija: Inkheart, Marley & Me

30.03.2009 ob 02:36

INKHEART (zda 2008, pravljica, režija: Iain Softley, igrajo: Brendan Fraser, Helen Mirren, Paul Bettany, Andy Serkis, Eliza Bennett, Sienna Guillory, Jim Broadbent, Jennifer Connelly

Solidno narajena pravljica, ki pa jo žal presežejo podobni in boljši filmi, ki so zadnja leta igrali v naših kinih.

Brendan Fraser je očitno postal zaščitni znak mladinskih pustolovskih filmov, kjer bi nekoč in na začetku svoje kariere morda igral tudi Harrison Ford. Nič čudnega, da je pisateljica Cornelia Funke svojega Moa “Silvertongea” Folcharta, glavnega junaka trilogije, ki jo začenja prav Inkheart, naredila po njemu in da je zahtevala, da bi ga tudi v filmski ekranizaciji romana igral prav Fraser. Drži, zgodba o možakarju, ki pravljice pripoveduje tako zelo dobro, da liki oživijo tudi v resnici, je narejena in posneta povsem solidno in tako, da s svojo pisano scenografijo in dovolj prepričljivo dramaturgijo pritegne pozornost gledalca. Če se boste med ogledom spomnili na Stardust, Jumanji, Noč v muzeju, Narnio, Zlati kompas, Harryja Potterja in na veliko boljši The Spiderwick Chronicles, kjer je v pravljici namesto mamice ostal očka, ne bo nič narobe, saj Inkheart kar poka od klišejev in prizorov omenjenih filmčkov. Pa vendar, ker teto glavnega junaka, ki že nekaj let išče svojo ženo (Sienna Guillory), katero je potegnilo v roman Inkheart, igra vedno odlična Helen Mirren, tale celovečerec vendarle odleti nad povprečje, iz katerega ga poleg Mirrenove, ki uživa še bolj kot v drugem delu filma National Treasure, dvignejo tudi zlobni Andy Serkis, simpatično zmedeni Jim Broadbent in seveda tudi Paul Bettany, ki igra nepremišljenega in vendar poštenega Dustfingerja, ki živi v realnem svetu in hoče nazaj v pravljico. Res je, Inkheart je zgodba o pravljičnih likih, ki jim realni svet odgovarja bolj od pravljičnega. In ki se zavedajo, da so lahko tukaj pri nas še bolj zlobni. Saj res, se vam ne zdi, da je tudi Osama bin Laden le pravljično bitje, ki noče nazaj v svojo pravljico, kjer nima prave veljave? In pozor, glavni junak Mo lahko oživi katerikoli lik, ko prebere pravljico, v kateri le ta nastopa. Tudi fanta iz Ali Babe in štiridesetih razbojnikov, tudi psička Tota iz Čarovnika iz Oza. Parafraza Shreka? jasno, le da manj izvirna in manj zabavna. Zdaj pa zadržite dih in si skušajte predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi zlobni Andy Serkis od Moja in njegove hčerkice Maggie (Eliza Bennett) zahteval, da recimo prebereta Ameriškega psiha, Cuja, Mačje pokopališče, Žrelo in Izganjalca hudiča. Ker tega ne zahteva, žal dobimo le film, ki ostane nekje na polovici. Če bi zajteval, pa bi dobili film, ki bi nam do konca odvil domišljijo in nas resnično pahnil v zgodbo, katere zlepa ne bi pozabili. Kaj bo s franšizo? Verjetno nič, saj je prvi del finančno močno razočaral.

Ocena: 6/10

null

MARLEY & ME (zda 2008, komična drama, režija: David Frankel, igrajo: Owen Wilson, Jennifer Aniston, Eric Dane, Alan Arkin, Kathleen Turner)

Klišejska komična dramica, ki se odkupi s patetičnim, pa vendar prekrasnim in tragično očarljivim zaključkom.

Marley & Me, ali če hočete, saga familije Grogan, kjer očka Owen Wilson in mamica Jennifer Aniston na svet spravita tri otročke, noče biti še en film o psičku. Če bi rekli, da ji to ne uspe, bi lagali. Seveda ji uspe, toda ne na tak način kot bi si želela, saj gre še vedno za zelo klišejsko in stokrat videno komično, ali še bolje, romantično dramico, kjer fant spozna dekle, se poroči, postane očka in doživi vse tipične težave, ki jih v omenjenih situacijah doživlja moški, ali če želite, ki jih doživlja tudi ženska. Razlika je le v psu, v zelo nagajivem štirinožnem prijatelju Marleyju, ki je ves čas zraven. Ki tako ali drugače spremlja sago družine Grogan. Ki to sago soustvarja in postane pomemben del njihovega vsakdana. Če bi rekli, da je film posnet skozi oči psa Marleyja, bi resda zgrešili, toda vseeno ne bi bili tako strašno daleč. Marley namreč ni le psiček, Marley je tudi enakopravni član družine, ki je vedno zraven. In ki družini pokaže tudi stvari, ki jih sama ne bi znala pogruntati. Jennifer Aniston je seveda še vedno Rachel iz Prijateljev, Owen Wilson pa je spet enak kot v znatno slabši komediji You, me and Dupree. Drži, ko se za hipec pojavi Kathleen Turner, ki igra trenerko psov, oba nemudoma izgineta iz ekrana. No ja, izgineta tudi takrat, ko se pojavi Marley, ki pa mu film nekako ne dovoli zganjati preveč norčij, da ne bi kdo rekel, da gre pač še za en pasji film. Presenetljiva uspešnica, ki bi ji več kot pomagala znatno manjša minutaža.

Ocena: 5/10

null

 

30 komentarjev na “Recenzija: Inkheart, Marley & Me”

  1. nasstassia pravi:

    Marley and me, je zame ena najboljših romantičnih komedij s sporočilom v zadnjem času.

  2. klemenix klemenix pravi:

    no, za Marley&me si sam nekako povsem predstavljam, kako film izgleda, čeprav ga še nisem videl. Pač še en film iz poplave ameriških romantičnih komedij. Si ga bom pa vseeno pogledal, ker verjetno ne boli, če si ga ogledaš :) :)

  3. v. pravi:

    ne bi o neki blazni globini in mounteverestovski kvaliteti filma Marley&me, ker ni ne duha ne sluha ne o enem ne o drugem, ampak je pa res po dolgem času to spet en lušn film, ki paše na deževnno nedeljo. Prisrčen, rahlo smešen, sladko romantičen in pričakovano tragičen…

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nasstassia, no pa mi povej to močno sporočilo?

    Klemen, res je, bolelo te ne bo.

    V, se strinjam, simpatičen filmček pa je res.

  5. Eva pravi:

    Inkheart totalno razočaranje. Sem pričakovala več domišljiskega spektakla :(

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Eva, tako slab pa spet ni.

  7. Eva pravi:

    Ma že dolgo ni blo RES RES (ampak) RES dobrega filma. Zadnji RES DOBER ki sem ga gledala doma pa je bil definitivno TAKEN. To se reče FILM :D

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Taken še nisem videl, zadnje čase pa so mi bili zelo dobro skoraj vsi letošnji oskarjevci. Pa How to Lose Friends and Alienate People. Pa Martyrs. Pa tudi za Valkiro in The International ne morem reči, da sta bila slaba.

  9. Eva pravi:

    No TAKEN ti res toplo priporočam. Ok, mogoč je meni še tolk bolj všeč, ker mi je ta tematika fuuuul všeč v filmih.

  10. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Bom pogledal takoj ko bo čas in seveda spisal recenzijo. Vem pa, da je enim noro všeč, enim pa čisto nič. Saj res, a v kino pride?

  11. Eva pravi:

    Jooo to pa ne bi vedla, ker je že kr star. No, ne ful star… ampak pač 2008 (mislim) :D (ja to pa vem, da enmu je lahk fuuuul dobr, drugmu pa čist nč :D )

  12. Eva pravi:

    Taken nama je Aljoša VROČE predlagal za pogledat pod nujno :D

  13. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    No ja, kolega Aljoša včasih tudi useka mimo :)

  14. Eva pravi:

    Ja sej kdo pa kdaj pa kdaj ne useka mimo ??? ;)

  15. nasstassia pravi:

    sej nisem napisala močno sporočilo… mene se je pač dotaknil, kako ljudje prevečkrat mislimo sami nase, da se je treba v vezi oz. v družini prilagoditi in misliti tudi na potrebe in želje partnerja… ka pa vem… nimam rada pocukranih filmov, ta mi je bil pa res kul…

    lp

  16. filmoljub pravi:

    Če te zanima moje mnenje o filmu Taken (2008), ga dobiš zgoraj na linku “filmoljub”, ima pa ta akcijada skupna scenarista Luca Bessona in Roberta Marka Kamena s Transporterjem, kolikor je to pri filmu iz tega žanra pomembno. Bolj ključno je, da je režiser filma Taken Pierre Morel osebno posnel (oz. kot vodja kamer) tudi tudi oba druga dela Taxija in Transporterja.

  17. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nasstassia, mar ne povedo tega tudi mnogi drugi filmi, pa jim za to ni treba v zgodbo vključiti še psička, ki je prav
    to, kar praviš, da ne maraš?

    Filmoljub, si ga bom ogledal, pa bova potem debatirala.

  18. nasstassia pravi:

    eh pozabi. vredu je. knjiga je boljša ;)

  19. Rok pravi:

    Film sm si ogledal, na koncu pč nism mogu zadržat solz, ker je tako resnično zaigrano, tudi sam mam psičko in dobil sem neke čudne predstave, tako, da se mi je vseskupaj zdelo še bolj hudo.

    Odličen film!

  20. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nasstassia, sem vedel, da govoriš bolj kot ne na pamet, kar pomeni, da bi bilo bolje, da bi rekla, da ti je bil film pač kul, pa je :)

    Rok, konec je res žalosten in čudovito narejen.

  21. nasstassia pravi:

    ;) ti že veš :)

  22. Aljoša pravi:

    Hvala, kolega Gartner, ker tako ceniš moje mnenje.

  23. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Včasih ga, včasih ga ne :)
    Saj veš, od Iron Mana dalje imam težave s tvojim okusom :)

  24. Aljoša pravi:

    Da ne bi jaz komentiru tvojga Mamma Mia, sicer pa nisem nikol skrivu, da sem superhero fan kar pa ti že dolgo nisi več maš pač raj pocukrane babje filme :)

  25. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Aljoša, ne bo držalo. Jaz ima rad dobre filme, ti pa očitno nasedeš posebnim efektom in prazni atmosferi.
    Superhero? To, kar snemajo danes, je Popcorn hero.

  26. klemenix klemenix pravi:

    Sem si danes končno pogledal film Marley&Me. Moram reči, da mi je bil kar všeč, a bi bil preprosto boljši, če bi ga posneli zgolj kot dramo, brez nepotrebnih komičnih vložkov. Opazil sem tudi hude luknje v scenariju oz. je možno, da scenarija niso znali prenesti na filmsko platno. Ne vem, rahlo čudno mi deluje to, da se “Wilson” s svojim šefom večkrat tako na dolgo in na široko pogovarja, kako naj napiše naslednji članek (je novinar), medtem ko gre rojstvo preostalih dveh otrok glavnih protagonistov nekako mimo nas. Tudi pri kadrih s psom so ga nekako polomili. Pokazali so le, kakšna zgaga je bil Marley, pozabili pa pokazati, da je bil pes do družine ljubeč in nam nekako niso razložili, zakaj se je cela družina tako težko sprijaznila s tem, da ga bo treba uspavati. Ideja filma se mi zdi izjemno dobra, a škoda ker so jo morali posredovati preko še ene izmed poplave ameriških romantičnih komedij.

  27. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Klemen, dobro si izpostavil to s psom. V bistvu jim gre cel cajt na kurac, saj pokažejo samo najslabše reči, na koncu se vsi jočejo, mi pa moramo pač poštekati kaj jim je pomenil.

  28. klemenix klemenix pravi:

    Točno to. Gledalec si mora v sekundi sam v glavi ustvariti še pol filma. Sam sem si nato rekel OK, mogoče je bil pes zelo zvest, je znal potolažiti vse, ko jim je šlo kaj narobe…

    V filmu so žal prikazali le tiste komične prigode s psom in žal tudi sekvenco, ko se hoče Jenn psa znebiti, ker je taka nadloga. V nadaljevanju pa ne uspemo izvedeti, kakšen je bil odnos meed psom in Jenn v nadaljne, da je ob koncu vedarle točila kdokodilje solze, ko se psa zaradi bolezni uspava. Kot sem že rekel, odlična zgodba, ki so jo žal zavili v romantično komedijo.

  29. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Klemen, morda je bila tebi tako kul, ker boš veterinar :)

  30. IZTOK faking GARTNER » Recenzije: Hope Springs, End of Watch pravi:

    [...] ki enostavno ne zna skočiti iz povprečja in klišejev, kar je več kot dokazal tudi s filmi Marley & Me in Miami Rhapsody ter navsezadnje tudi s filmom The Devil Wears Prada, kjer je bila kot veste ravno [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !