Recenzija: Watchmen

26.03.2009 ob 01:35

zda 2009, znanstveno fantastična akcija, režija: Zack Snyder, igrajo: Billy Crudup, Malin Akerman, Jackie Earle Haley, Patrick Wilson, Carla Gugino, Matthew Goode, Jeffrey Dean Morgan, Matt Frewer

Film, v katerem boste našli vsaj dvesto filmov.

Batman in Batgirl, vesoljski porno, viagra na dveh nogah, hladna vojna, špekulacija o tem, kaj bi se zgodilo, če bi na oblasti ostal Richard Nixon, Contact, Iron Man, Blade Runner, Apokalipsa zdaj, Možje X, Super Man, Fantastični štirje, The Warriors in še kakih dvesto drugih filmov, dvesto drugih tematik, podzgodbic in pizdarij, ki so jih vtaknili v tole zmešnjavo, kjer je vsega preveč in vsega več kot dovolj. Kjer gre enkrat za kvalitetno politično satiro, drugič za krvavo grozljivko, tretjič za superjunake, četrtič za vojno v Vietnamu, petič za glasbeni greatest hits iz osemdesetih in sedemdesetih, šestič pa za ljubezensko zgodbo. Okej, toda kaj, ko se žanri med sabo mešajo zelo površno in tako, da kar pokajo po šivih. Nekako tako kot v filmu Southland Tales, kjer je šlo prav tako za zgodbo, ki ni vedela kaj točno hoče. No ja, Watchman, sicer stilizirana in izvrstno posneta ekranizacija popularnega grafičnega romana, resda ve kaj hoče in kaj je njen namen, prav zato pa mi ni jasno, da prevečkrat posega po cenenih klišejih, ki izpadejo kot mašilo. Recimo sekvenca, kjer Laurie Jupiter (Malin Akerman) in Dan Dreiberg (Patrick Wilson) premikastita neko trapasto ulično tolpo. Ali sekvenca, kjer zlikovci v arestu odžagajo roke nekemu debeluhu, ki grozi Walterju Kovacszu (fenomenalni Jackie Earle Haley). Pa tudi prizor, kjer ta isti Kovacz, sicer tudi superjunak, ali še bolje, antijnujak Rordchach, razčefuka glavo nekemu morilcu. Ti prizori filmu po moji oceni jemljejo kvaliteto in medejo gledalca, ki nima pojma kaj gleda, ali še bolje, kako naj gleda. Zavedam se, da gre za predelavo znanega stripa, kjer režiser Zack Snyder, sicer tudi avtor filma 300, ni hotel razočarati niti enega oboževalca, toda to je za zares dober film žal premalo. Zares dober film mora znati na montažnem pultu pustiti nepotrebne prizore, s tem pridobiti na dolžini in dvigniti kvaliteto. Še posebej, če ne gre za tipični film o superjunakih, marveč za vizionarsko, poglobljeno ter filozofsko zgodbo, kakršne podobni filmi ponavadi ne premorejo. Drži, najbolj goreči fani romana bodo brez dvoma uživali v tej divji mešanici vsega mogočega. V tej odfukani mineštri splatterja, seksa, nasilja, akcije, politične satire in stiliziranosti kakšnega Sin Cityja, ali če hočete, Blade Runnerja. Da ne bo pomote, film je vrhunsko zrežiran, zmontiran in posnet. Ter opremljen s posebnimi efekti, ki vam bodo vzeli dih. Toda kaj, ko ni ne tič in ne miš, če povemo po domače, pa četudi se tič ves čas vidi v prvem planu. No ja, tič je le del Doktorja Manhattna (Billy Crudup), možakarja, ki orgazme čara z elektriko in ki ga je jedrska nesreča spremenila v viagro na dveh nogah. Saj veste, modra tabletka, ki obljublja neskončno erekcijo. Tip je namreč moder kot morje, nabildan kot kralj Leonidas iz 300 in nevaren kot surfer iz Fantastičnih štiri, le da je na strani dobrih in da tuhta, kako bi naš planet rešil pred tretjo svetovno vojno. Drži, v Beli hiši še vedno sedi Tricky Dicky, ki je svet pripeljal v napačno smer. V situacijo, kjer še vedno traja hladna vojna med Američani in Rusi. Da je vse skupaj le zajebancija, le divja špekulacija, kaže že Nixonov nos, prav zato pa je čudno, da se naši junaki, naši Varuhi za pravico in lepši svet, še vedno jemljejo tako zelo resno. Celo tako zelo, da niso zmožni erekcije in da so vzburjeni samo takrat, ko se našemijo v superjunake, ali še bolje, v maškare. Prav imate, normalnega seksa ni več, zdaj gre samo še za električne orgazme, očitno za električne sanje, ki so ji androidi sanjali že v Blade Runnerju. In ki jih je na zelo izviren način pokazal tudi Woody Allen v filmu Sleeper. Povedano drugače, hladna vojna je ubila seks, otroci pa se rojevajo samo še kot posledice posilstva. In samo v takšnem svetu lahko brez težav funkcionirajo takšni junaki. Supermani, ki bi bili všeč samo Hancocku Willa Smitha. In heroji, ki bi šli na kurac tudi Batmanu. Da zaključim, film, ki zavoljo briljantne uvodne sekvence, kjer jo skupi frajerski Edward Blake a.k.a The Comedian (Jeffrey Dean Morgan), obeta zelo veliko. In film, ki potem te obete kmalu izgubi v pretirani mešanici prevečih žanrov, kjer se kvaliteta nenehno spoprijema s poceni klišeji drugih, dosti boljših filmov. Res je, svet filma Watchmen je svet, kjer celo tipi, kot je The Comedian, veljajo za zabavljače. Ali kot je rekel kolega Pris: “Kje za vraga je “orjaški ligenj”?”

Ocena: nič posebnega

null

 

4 komentarjev na “Recenzija: Watchmen”

  1. Pris Pris pravi:

    Še pred ogledom filma sem napisal tudi tole:

    “Strip Watchmen je primeren kvečjemu za visokoproračunsko miniserijo, za kompakten dvoinpolurni film pa že manj, razen če poenostavijo določene podrobnosti in dodajo nekaj akcije.”

    Ravno ta poenostavitev je rezultirala v klišejih, ki jih omenjaš. Ne glede na to pa me je Snyder presenetil. Res je dobro opravil to (nemogoče) delo.

    Vse spremembe glede na strip so se pojavile predvsem zaradi težnje po skrajšanju dolžine filma in večji gledljivosti za nepoznavalce stripa skozi poenostavitev določenih vzporednih pripovedi. Mislim, da je za tiste, ki prej stripa niso poznali, film en spektakularen mišmaš, za nas stripovske oboževalce pa dovolj dober kompromis med zvestobo do originala in obveznimi mainstream vložki (kišeji), ki jih v želji po boljši gledljivosti (in večji gledanosti) narekujejo financerji filma.

    Jaz bi npr. filmu dal oceno štiri-in-pol, razumem pa tudi argumente za tvojo trojko. ;)

  2. Fetalij pravi:

    to je ena izmed bolj zgrešenih recenzij, ki sem jih prebral. si prebral strip?! SPLOH VEŠ, O ČEM GOVORIŠ?!

    enivej, če bi prebral strip, bi verjetno bolj vedel, o čem pišeš… vsaka scena je v filmu z namenom, pravzaprav pa ne vem če se kje pojavi kakšna scena (razen spremenjenega konca), ki je ni bilo v stripu! – prizor ko jupiter in owl pretepeta tisto tolpo je pomemben člen v stopnjevanju vzajemne privlačnosti, ki eventuelno pripelje do seksa nekje visoko nad/pod oblaki, tisto žaganje rok pa je vzeto direkt iz stripa in ni samo sebi namen, kot si to uspel interpetirati ti… pa saj ti ne gre zameriti, ker, ponavljam, če bi prebral strip, bi ti bilo vse bolj jasno.

  3. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Pris, se strinjam, Snyder je svoje delo opravil vrhunsko.

    Fetalij, mar nisem zapisal tegale: “Drži, najbolj goreči fani romana bodo brez dvoma uživali v tej divji mešanici vsega mogočega. V tej odfukani mineštri splatterja, seksa, nasilja, akcije, politične satire in stiliziranosti kakšnega Sin Cityja, ali če hočete, Blade Runnerja.”

  4. Recenzije: The Roommate, Sucker Punch « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] Zack Snyder, ki me je lani zelo navdušil s filmom Legend of the Guardians, pred tem razočaral z Watchmeni in se mi seveda stisnil v spomin z odličnim filmom 300, pa tudi z zelo prepričljivo grozljivko [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !