The Women (1939) vs. The Women (2008)

1.03.2009 ob 05:00

Pa začnimo s tremi glavnimi liki stare in nove verzije, ki so si tudi vizualno zelo podobni:

Mary Haines: Norma Shearer vs. Meg Ryan

nullnull

Sylvia Fowler: Rosalind Russell vs. Annette Bening

nullnull

Crystal Allen: Joan Crawford vs. Eva Mendes

nullnull

Razlika je očitna. Stare tri so dame, glamurozne legende velikega ekrana in karizmatične zvezde, ki niso nikoli ugasnile. Nove tri so potrošna roba, o katerih ne bo čet petdeset let govoril nihče več. No ja, vsaj v primerjavi s starimi, ki jih je maestro George Cukor leta 1939 ovekovečil še v družbi Joan Fontaine in Paulette Goddard. Zares pestra druščina največjih igralk takratnega časa, ki jim nove instantne zvezdnice ne sežejo niti do kolen. Pa četudi jim je režiserka Diane English dodala še Debro Messing, Bette Midler, Candice Bergen, Cloris Leachman, Carrie Fisher, Debi Mazar in temnopolto Jado Pinkett Smith, o kateri bom zdajle spregovoril še nekaj dodatnih in zanimivih besed. Prav zato, ker je temnopolta, je nekaj posebnega. V originalu njenega lika namreč ni bilo, edina črnka pa je igrala služkinjo in še to samo za nekaj sekund. Res je, leta 1939 v družbi belih zvezdnic ni bilo prostora za črnko. Črnke so lahko igrale le služkinje in sužnje. Pa četudi je istega leta prav temnopolta Hattie McDaniel za Gone With the Wind dobila celo oskarja. Seveda za vlogo služkinje. Za kaj več bi bila takrat preveč nevarna. Toda zdaj so drugi časi. Časi za temnopolto, samozavestno in odločno žensko, ki se kot za šalo zlije z belimi kolegicami. Ki je pravzaprav edina dobra in živahna stvar dolgočasnega in zoprnega rimejka. Še posebej na koncu, ko pada skupaj med porodom svoje prijateljice. Prav Jada Pinkett Smith vsem belkam ukrade šov. No ja, skoraj vsem. Vsem razen ostareli Cloris Leachman in morda epizodni in dovolj smešni Bette Midler, ki prizna, da je med drugim poseksala tudi Michaela Douglasa. Razlika med obema filmoma je torej najbolj očitna prav v pozornosti, ki jo zgodbi namenjata temnopolti ženski. Za leto 1939 služkinji, za leto 2008 pa eni izmed glavnih junakinj.

null

Jada Pinkett Smith kot Alex Fisher, lik samozavestne, uspešne in odločne temnopolte ženske, ki leta 1939 seveda še ni bil mogoč.

Original je bil dolg celih 133 minut, rimejk pa je vsaj 15 minut krajši, pa vseeno bolj dolgočasen, površen in zoprn. Tipični babji film, ki ne bo všeč niti babnicam. Pač film, ki izgleda kot znucana inačica Seksa v mestu. Ali še bolje, kot material, ki bi ga pri Seksu v mestu pustili na montažnem pultu. Tudi zavoljo slabe predstave Annette Bening, ki odigra najmanj prepričljivo vlogo v celotni karieri. Podobno kot Meg Ryan, ki ji ne verjamemo niti za sekundo. Ekipi v izvirniku, ki ga je do danes pošteno povozil čas, seveda verjamemo veliko bolj. Ekipa iz izvirnika je veliko boljša, bolj prepričljiva in manj razvajena. Skorajda nič zoprna in taka, da moških pravzaprav ne pogrešamo kaj dosti. Za razliko od rimejka, kjer po moških hrepenimo. Kjer bi plačali še eno karto za vsaj en sam moški lik, ki ga seveda ni na spregled. Niti v restavraciji, ki je seveda lezbična. Niti na fitnesu, kjer so tudi trenerke le ženske. Niti na ulici, kjer moških kamera pač ne ujame. To je zares ženski film. Pogumen za leto 1939, dolgočasen za leto 2008.

null

Ženske nekoč.

Pa vendar, ženske se skozi desetletja niso kaj dosti spremenile. Še vedno jih matrajo moški in še vedno nimajo pojma, kako naj hendlajo možev skok čez plot. In tukaj je rimejk boljši. Eva Mendes je namreč prava ljubica, ki jo kupimo in povsem razumemo gnev prevarane Meg Ryan. Evin lik je mlada in privlačna ženska. No ja, dokler ne odpre ust. Potem se ji pozna, da nima dovolj igralskih sposobnosti in da res le pozira. A ker pozira dovolj dobro, Meg Ryan bitko izgubi že na začetku filma. Za razliko od originala, kjer je bila Joan Crawford enako stara kot Norma Shearer. Prav zato se Norma ni počutila tako zelo ogroženo kot Meg, ki se zaveda, da je za vedno izgubila moža. Še posebej v garderobi, kjer prvič sreča Evo Mendes, ki ji pojasni, da jo njen mož najraje vidi brez obleke. Udarec v srce. V ego prevarane ženske, ki so jo zmatrala leta. Za razliko od Norme Shearer, ki ji Joan Crawford pojasni, da pač odvrže tiste dele obleke, ki niso všeč njenemu možu. Jasno, Norma na moževo vrnitev še vedno upa, Meg pa ga izseli iz hiše in pozabi na ljubezen. Finta je na dlani, reakcija prevarane ženske je vedno odvisna od izgleda ljubice. In prav to nam pokaže nova verzija, prav to stara seveda pozabi. In Meg je tako zelo jezna samo zato, ker je Eva toliko bolj atraktivnejša od nje. Če ne bi bila, bi se obnašala kot Norma Shearer, ki je prav tako prizadeta, a ne toliko jezna in panična.

null

Eva Mendes kot Crystal Allen, prototip ljubice, ki s svojim izgledom popolnoma poniža ženo svojega ljubimca.

Toda pozor, Eva nima kaj dosti v glavi, mož Meg Ryan pa jo ima seveda samo za zabavo. Ali kot pravi mama Norme Shearer, ki razmišlja zelo podobno kot mama Meg Ryan, ki jo igra Candice Bergen: “Ženske menjamo frizure, moški pa si omislijo ljubico. Delaj se kot da ne veš in se sprijazni s tem. Njegovo srce je pri tebi, ljubico ima samo za igračkanje, samo za filanje svojega ega, ko se pogleda v ogledalo.” Res je, tudi mame se skozi leta niso spremenile. Tudi mame se zavedajo, da je ljubica prazna in da se bo mož slej kot prej vrnil nazaj k ženi. Prav imate, oba filma sta polna skoraj identičnih prizorov, kar je slabo za rimejk, ki očitno misli, da smo na original že pozabili. To, kar je bilo v originalu prelomno, je v rimejku zoprno. Pa četudi že sam original ni bil ravno mojstrovina. Še posebej za današnji čas, ko izgleda zelo okorno in štorasto.

null

In ženske danes, ko se ni spremenilo skorajda ničesar.

Zelo zanimiv je tudi lik pedikerke, ki jo v rimejku igra Debi Mazar. V izvirniku namreč ta isti lik molči in trača o varanju ne širi okoli. Za razliko od modernega časa, kjer ga sčveka že minutko po odhodu Meg Ryan. Lep pokazatelj časa, v katerem živimo. Časa, ki pada ne rumene novice in se požvižga na morebitne posledice. Moderna družba pač. Čas, kjer vsi uživajo v tegobah drugih. Kjer jim te tegobe polnijo ego in kjer je tegoba glavna tema nesramnih debat ob kavi. Če hočete pravi ženski film, si raje še enkrat zavrite Seks v mestu. Rimejk črnobele klasike The Women namreč ne bi vžgal niti kot pornič. Tudi tam bi zelo kmalu začeli pogrešati moškega, saj bi imeli babnic vrh glave že po prvih desetih minutah. Slaba dramaturgija, površni dialogi in poceni atmosfera, ki je ne rešijo niti zveneča imena. Če smo pošteni, imena niti niso tako zelo zveneča. Še posebej, če pomislimo, kdo vse bi še lahko igral. Ali še bolje, kdo vse je igral v izvirniku.

null

Meg Ryan kot Mary Haines, tipična prevarana žena, ki možu bolj kot skok čez plot zameri privlačen izgled in mladost ljubice.

Če boste v obeh filmih iskali resnice o ženskah, boste razočarani, saj gre le za delček zgodbe. Za delček življenja žensk, ki se ukvarjajo s težavo prevarane prijateljice. In ki si kljub temu vzamejo dovolj časa za zabavo in vragolije. In pozor, v originalu moških ni, v rimejku pa se moški pojavi na koncu. Kot novorojenček, kot deček, ki bo čez mnoga leta verjetno zlomil srce svoji ženi. No ja, če bi se rodila deklica, pa bi moški gledalci verjetno začeli kričati.

Ocena: 4/10

 

20 komentarjev na “The Women (1939) vs. The Women (2008)”

  1. Janez pravi:

    Zelo dobra primerjava stare in nove verzije. Tudi meni je stara veliko boljša. Odlično si izpostavil tudi temnopolto vlogo Jade Pinkett, za katero v stari verziji res ne bi bilo prostora.

  2. Sonja pravi:

    Meni je nova varianta zelo dobra. Pač prikaz razvajenih žensk. In ne strinjam se, da so ženske skozi desetletja ostale enako blesave. Danes je emancipacija hudo vidna, nekoč pa je ni bilo. Se pa strinjam, da Jada raztura.

  3. Kekec pravi:

    Iztok, tole je eden tvojih najboljših in najbolj zanimivih zapisov. Me pa zanima kako bi se vse te nove zvezde obnašale v stari črnobeli verziji. Ne bi se čisto strinjal, da so stare zvezde toliko boljše,tudi nove so čisto cool. Še posebej Meg Ryan, ki je prava legenda.

  4. Jure pravi:

    Eva Mendez kot za šalo poseka Joan Crawford. Iztok, tukaj pa si ga pihnil v temo.

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Janez, stara verzija je bila za svoj čas brez dvoma veliko bolj prelomna kot tale nova, ki so jo ljudje pozabili že med gledanjem in ji je šov ukradla serija Seks v mestu.

    Sonja, eh, le poceni film brez prave globine in trajne vrednosti za ženski svet. A boš rekla, da je emancipacija spremenila tudi ženske ljubezenske težave?

    Kekec, hvala, hvala. Obnašale bi se isto kot stare zvezde, le da bi jim manjkal glamur. Meg legenda? No ja, ne bi se ravno strinjal. Zvezda ja, legenda ne.

    Jure, stari moj, če bi živel v tridesetih in štiridesetih letih, bi videl, da ga nisem pihnil, ampak, da bi Joan Evo odpihnila kot za šalo. Te pa razumem zakaj tako misliš, saj je Joan danes zastarela.

  6. Sonja pravi:

    Rekla bom, da znajo ženske danes kot za šalo preživeti tudi brez moškega. In prav zato mi je bil tale film tako zelo dober. Meg Ryan je prascu pokazala, da ga ne rabi in mu je obrnila hrbet, ko jo je prevaral. Še sam si napisal, da si originalna Norma Shaerer ni tega ni upala na tak način.

  7. Kekec pravi:

    Stari, očitno nisi gledal Ko je Harry srečal Sally. Če si ga, bi moral vedeti, da je Meg legenda.

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Sonja, tudi včasih so znale. Le da tega niso obešale na velik zvon. In ne pozabi, da je tudi Meg na koncu z veseljem odvihrala nazaj v možev objem.

    Kekec, če je film legendaren, še ne pomeni, da je glavna igralka legenda. Kot sem rekel, kul igralka, zelo velika zvezda, no ja, zadnje čase malo pozabljena, pa vendar daleč od legende. Ne glede na karkoli pa nam ni dala nič posebej prelomnega. Še posebej, kar se igralskih sposobnosti tiče. Če že govoriva o novejših legendah, je Meryl Streep prava izbira.

  9. Anonimnež pravi:

    Pozabil si omenit še verzijo, ki je bila posneta med obema.

  10. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Misliš na The Opposite of Sex iz leta 1956? Nisem ga omenil zavoljo dejstva, ker je v njem polno moških. Tudi Leslie Nielsen med drugim. Je pa res prvi rimejk originala. A ne tako kot moderna verzija. V bistvu gre za mjuzikl.

  11. Rado Rado pravi:

    Iztok,
    pomagaj mi najti naslov filma Romana Polanskega.
    Posnet je bil pred 25, morda 30 leti.

    Kratka vsebina: Zakonsko ženo posili nekdo maskiran v groteskno masko. Odsihmal žena ne more več normalno seksati s svojim možem. V kritičnem trenutku vedno pade v šok, zaradi podoživljanja travme posilstva. Zakon pade v krizo, mož za nekaj časa odpotuje.
    Že nekaj dni po moževem odhodu, se v polmrak ženine spalnice pritihotapi maskirani neznanec in naskoči osamelo žensko. Začuda ga, kdo ve zaradi kakšnega psihološkega preskoka, ženska strastno sprejme.

    Ni znano, kdo je maskirani neznanec, ali morebiti njen mož, ali kdo drug. Strastne noči se nadaljujejo vse do moževega povratka.

    Če se dobro spomnem zaključka, je ta terapija z grotesknim ljubimcem pomagala in žena je poslej lahko normalno “spala” s svojim možem.

    Film je zanimiv, kot zaradi izjemne nabitosti z erotiko. Skorajda ni bilo golih (razgaljenih) scen pa vseeno drži gledalca (seksualno :-) napetega, kot struno).

    Priporočal bi ga vsem sodobnim režiserjem, ki si erotiko predstavljajo s kazanjem genitalij.

  12. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Če se ne motim, bi to znal biti Repulsion s Catherine Deneuve v glavni vlogi.
    Sam se ga najbolj spomnim po prizorih njenega zelo zanemarjenega stanovanja, kjer je vse zaudarjalo in kjer so bili ostanki hrane in še ne vem česa. To se ji gabilo, ob misli na moške, pa se ji je obrnil želodec. Odlično prikazan kontrast in zares poseben prikaz ženske, ki jo matrajo seksualne frustracije in frigodnost.

  13. ajda pravi:

    A misliš Lepotica noči? Ne najdem zdajle originalnega naslova, bom pa napisala “bel de žur”. Ne vem, meni je ta film ostal v spominu, pa mislim, da je ta glavni igralec bil tak črn fant z velikimi zobmi, čeljustjo:).

  14. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ajda, ker je Rado povedal, da gre za film Romana Polanskega, sem dobil občutek, da misli na ta film. Belle de jour je namreč režiral Louis Bunuel. Toda zdaj se mi zdi prav ta še bolj logična izbira za njegovo vprašanje. Oba filma sem namreč videl zelo dolgo nazaj in sta mi ušla iz spomina.Je pa zanimivo, da v obeh igra Catherine Deneuve.

  15. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Je pa finta, da v Repulsion glavna junakinja ni bila poročena, je bila pa zafrustrirana in je imela surealistične fantazije o pisilstvu in zapeljevanju, medtem ko je bila v Belle de Jour poročena in je svojo frigidnost skušala oudraviti s tem, da se je zečela prodajati kot prostitutka.

  16. Rado Rado pravi:

    Iztok in Ajda,
    hvala za pomoč. Nisem še prepričan, če gre za film, ki ga omenjata.
    Ostankov hrane, ki jih omenjaš ti Iztok se ne spominjam. Bolj imam v spominu stanovanje, hišo, ki je bila vrhunsko dizajnirana, z umetniškimi deli. Veliko kadrov je bilo v polmraku . . .

    Zdaj mi je težko reči, morda je film imel še kakšno sporočilo. Meni se je vtisnila predvsem zgodba, ki sem jo opisal.

    Zadeva me je zaintrigirala, tako da bom še vrtal . . .

  17. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Rado, hm, da ni Rosemary’s Baby z Mio Farrow, ki ga je Polanski posnel leta 1968? Zdaj mi je kapnilo, da bi lahko bil. Toda tam bi se moral spomniti tudi sosedov, ki so se šli hudičev kult in so poskrbeli, da je rodila njegovega naslednika. Seveda z okultnim posilstvom. Zdaj sem skorajda prepričan, da si mislil ta film.

  18. Najstarejši še živeči zvezdniki « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] in zvezda Hitchcockovih mojstrovin Rebecca in Suspicion, pa tudi filmov Ivanhoe, Jane Eyre, The Women, Gunga Din in Letter From Un Unknown Woman. Na sredini šestdesetih je nehala snemati filme in se [...]

  19. Najstarejši še živeči filmski zvezdniki « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] in zvezda Hitchcockovih mojstrovin Rebecca in Suspicion, pa tudi filmov Ivanhoe, Jane Eyre, The Women, Gunga Din in Letter From Un Unknown Woman. Na sredini šestdesetih je nehala snemati filme in se [...]

  20. IZTOK faking GARTNER » Recenzije: Dare, En Soap, Women in Trouble, Duga mračna noč pravi:

    [...] težav se vrti okoli seksa, kot v seriji Seks v mestu in z atmosfero hitro pozabljenega filma The Women iz leta 2008. Da Women in Trouble, ki bo še letos dobil nadaljevanje Elektra Luxx, po liku Carle [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !