Arhiv za Marec, 2009

Spomini na čase, ko sta bila Janez Janša in Igor Bavčar idola ljudskih množic

31.03.2009 ob 23:20

Pravkar sem se spet spomnil dokumentarca o zloglasnem procesu JBTZ, kjer se je za rešetkami kot veste znašel tudi Janez Janša. In pozor, takrat se je v njegovo podporo na kongresnem trgu v Ljubljani zbralo kar trideset tisoč ljudi. Trideset tisoč Slovencev, ki so v njem videli idola. Mučenika in junaka, za katerega bi dali življenje. Da ne bo pomote, Janša je takrat glasni množici dejal: “Ne bom kaj dosti govoril, saj se v tej državi vsaka beseda, ki jo poveš, najprej obrne proti tebi.”

Res je, Janša je bil leta 1988 pop zvezda. Hudo popularen in skuliran mladenič, za katerega se je vedelo, da bo prilezel daleč. In za katerega sem glasno navijal tudi sam. In točno to se je tudi zgodilo. Prilezel je na vrh Slovenije, kjer pa je uspel ostati le štiri leta. In po dvajsetih letih je bila situacija na dan volitev seveda povsem drugačna, kar pomeni, da bi se na kongresnem trgu verjetno zbralo trideset tisoč ljudi, ki ga ne marajo. Ki so njem videli glavnega krivca za alarmantno stanje v naši deželi, ki je prav med procesom JBTZ prvič pokazala jajca.

In potem je tukaj tudi njegov soborec Igor Bavčar, ki bi tistega leta zanj brez dvoma dal življenje. Ki bi morda namesto njega celo odslužil enoletno zaporno kazen. Bila sta frenda, možakarja istih misli in istih nazorov. Moška, ki ju je namesto ženske ločila politika. In to tako zelo, da je Janša nedavno med tajkuni seveda našel tudi Bavčarja. Kako se je vse skupaj končalo, smo izvedeli danes, kaj se bo zares zgodilo z Bavčarjem, pa bomo izvedeli šele pri naslednjih volitvah. Če ostanemo pri temi moških in žensk, pa lahko zapišemo, da politika pride in gre, prijatelji pa bi morali ostati.

Je pa vendarle zanimivo, da sta bila oba nekoč idola ljudskih množic, sinonim za uporništvo. Oba sta prilezla zelo daleč, ko je padel eden, pa je zelo hitro padel tudi drugi. Mar to pomeni, da se je prvi žrtvoval za drugega, drugi pa za prvega in da je njuno prijateljstvo še vedno takšno kot nekoč?

Recenzija: Gola resnica

31.03.2009 ob 23:18

slovenija 2009, dokumentarec, režija: Vojko Anzeljc, igrajo: Franci Kek, Jasmina Ržen, Sašo Đukić, Artur Štern, Milan Potrč, Lojze Peterle

Manipulacija.

Priznam, nasedel sem mu tudi jaz. Le kako mu ne bi, ko pa je Artur Štern. Če bi me skušal nasrati prodajalec bureka, mu ne bi verjel, ker me je skušal nasrati prav Štern, pa sem mu. Prav Štern je namreč dobil ogromno medijske podpore, ki je kak drug “komedijant” seveda ne bi. Prav Štern je dovolj odštekan, da bi ga lahko kaj takšnega prijelo tudi v resnici. No ja, morda ga je, pa je potem vse skupaj spremenil v šov, ker je pač ugotovil, da mu ne bo šlo. Isto velja za njegovo zaigrani škandal z Jasmino Ržen, striptizeto in nekdanjo rezidentko šova Big Brother. Le zakaj ne bi verjel, da ga nista res srala? Je to tako zelo nemogoče? Sploh ni, saj gre vendarle za možakarja, ki živi na Krasu, pije vino in ga rad lomi. Punca kot je Jasmina je povsem logičen kontekst. Ali še bolje, logična pravzaprav ne bi bila njena stran. Le kaj bi ona počela s tako starim možakom kot je Štern. Hm, morda bi moral torej podvomiti z obratne strani. Pa nisem, saj smo dobili slike in celo video posnetek. Drži, ljudje verjamemo rečem, ki jih preberemo in vidimo. Da smo zato neumni, se ne strinjam. Smo pač bitja, ki se nas da zmanipulirati. Štern nas je resda nasral, toda to ne pomeni, da nam je pokazal, da smo neumni. Pokazal nam je le, da pač vsemu verjamemo. No ja, le kdo ne bi verjel novici na osrednjem dnevniku POP Tv in celo na Tv Sloveniji? Če temu ne moremo več verjeti, potem pa je itak najbolje, da ne verjamemo ničemur več. Druga stvar je z rumenim tiskom. Tam je mogoče vse, tam so novice velikokrat zaigrane in dogovorjene v naprej. Prav zato me zanima ali je Šternova ekipa okoli prinesla tudi rumene medije, ali so rumeni mediji sodelovali v prevari in pač povečali prodajo. Pa vendar, če bi brez gat zalotili Peterleta, jim ne bi verjel, ker so Šterna, pa sem jim. Pri manipulaciji je vsaj zame zelo pomembno za koga gre. Še bolj kot to, kje preberem novico. No ja, razen če jo preberem v časopisu, ki vedno znova objavlja dokazane laži. Tam pa bi bil skeptičen tudi do Šterna in njegovega razmerja z Jasimno. Sicer pa, ste res prepričani, da nista imela ničesar in da je bila vse skupaj le igra? Kakorkoli že, sedaj je tale že zdavnaj napovedani dokumentarec vendarle prispel v kina. In sploh ni slab. Tudi s tistimi kvazi filozofskimi dodatki vred ne. Pravzaprav je dober, zanimiv, zabaven in narejen s svežim pristopom k filmanju dokumentarcev. Manjkajo mu le izjave in komentarji udeležencev, ki se jih vidi toliko kot se jih je videlo že v medijih. Vsi posnetki Šterna so bili namreč že predvajanji. To je slabo in to zares močno manjka. Avtorja Franci Kek in Vojko Anzeljc bi namreč morala dodati še nove pogovore s Šternom. V film vključiti njegove sveže komentarje in narediti anketo tudi med ljudmi. Navadnimi in znanimi. To bi dokumentarcu dalo še dodatno vrednost, tako pa žal ostaja le na pol poti. Očitno je bil namen nekoliko drugačen, saj sta avtorja dodala kar nekaj skritih kamer, po katerih je bil nekoč znan Franci Kek. Vse skrite kamere, vsi ti zaigrani skeči, kjer sodelujeta tudi Jasmina Ržen in Kekov kolega Sašo “Mama Manka” Đukić, so resda dovolj zabavni in kul, toda to ne bi smelo biti bistvo tegale dokumentarca. Še posebej sekvenca z bankomatom, sicer zelo smešna zadeva, ki pa s samo tematiko manipulacije z mediji nima prav ničesar. Ostali skeči se na medije resda navezujejo, toda vidi sem jim, da želijo le zabavati, ne pa odkrivati “gole resnice”. In potem pridemo do skrite kamere na kmetiji nekega možakarja, ki mu povedo, da je Đukić zadavil svojo ženo in da mora sedaj opraviti tlako na njegovi kmetiji. Ker mu to pove policaj, ki ga seveda igra Franci Kek, možakar očitno verjame in Đukića čez čas celo zveže. Rekoč, da ne bo storil kakšne neumnosti. Hm, če v Sloveniji še vedno živijo ljudje, ki bi nekega mladeniča privezali za drog in se medtem obnašali kot da pač vežejo kravo in kot da se jim to dogaja vsak dan, potem pa res nimam pojma, kje živim. In prav to je morda še najbolj zanimiv ter šokanten del tegale dokumentarca, ki je zašel s poti in nam očitno pokazal neko povsem drugačno manipulacijo, kjer bi policaj lahko rekel tudi, da mora mladeniča ustreliti, pa bi ga morda celo ustrelil. Saj res, so policaji in rumeni tisk za Slovence eno in isto?

Ocena: 6/10

null

Slovenski medijski sceni se je zasukalo do konca

31.03.2009 ob 03:45

Da v Sloveniji vsak kurac brez težav pride na naslovnico kakšnega rumenega časopisa, je znano že nekaj časa. Da se vse glavne zgodbe vrtijo okoli enih in istih fac, prav tako. Da je za članek dovolj le trapast škandal brez pomena, tudi. In da ni važno, če je oseba, o kateri se piše, popolnoma brez talenta, ravno tako. Povedano drugače, rumeni mediji ustvarjajo umetno slavo, “zvezde”, ki se v njih pojavljajo, pa bi brez člankov seveda izginile že isti večer.

Okej, toda to, kar se dogaja zadnje čase, pa je vendarle preseglo vse meje zdravega razuma. Lepo vas prosim, da je po novem ena izmed glavnih novic ta, da si nekdanji tekmovalec Kmetije brije jajca, je preprosto neverjetno. Nekaj teksta, pompozni naslov in fotka, kjer si je junak na tiča in jajca pač namazal kremo za britje. Slovenska medijska scena ne pozna več meja. Dovolj je vse. Dovolj je nič, pa si že slaven. Magari za pol minutke, ko folk vidi tvoja obrita jajca.

Razumem, da je revij res veliko in da jih je treba napolniti vsak teden, toda kam so izginili novinarji, ki so iskali zgodbe, kjer se je za fotko resnično skrival pravi škandal. Sedaj je vse zaigrano, inscenirano, dogovorjeno in takšno, da se pač napolni stran. Okej, toda vseeno bi lahko šlo za bolj zanimive zgodbe. Ne pa le za debilne novičke nepomembnih modelov, ki jih pozabimo že med listanjem revije.

Da je Damjan Murko kralj takšnih novic, je znano. Njemu nikoli ne zmanjka škandalov. Če mediji ne nasedejo, pa si pač izmisli kakšnega zares velikega in odmevnega ter ga lansira celo na internet. In prav internet je zadnje čase prava bomba. Celo bolj kot tiskani medij. Le spomnite se Lange in zdaj že ponarodele izjave: “Jebem vam sunac,” ki sta jo fanta sedaj izdala še kot pesem. Ali pa Fredija Milerja, ki ga je prav tako naredil internet, ali natančneje, šeranje njegove kultne uspešnice Vedno si sanjala njega.

Zadnje mesece so nas mediji kot veste z vseh strani napadali z zakoncema Čepin. Drži, Rebeka, Sanja in Nina so končno padle v drugi plan. Toda pozor, zgodbe o zakoncih Čepin vendarle niso bile tako zelo poceni in brez pomena. Šlo je za prave škandale, no ja, vsaj zdelo se je tako. Za škandalozne skrivnostni njunega življenja, kjer so mediji vpletli celo Špelo Grošelj. Res je, saga familije Čepin se je brala kot mehiška telenovela, Urška Čepin pa je končno ujela slavo, o kateri je tako dolgo sanjala. In sedaj se je vmešala še zloglasna Nana Nataša Zanelli, menedžerka, tv voditeljica, piarovka, urednica in po novem tudi pisateljica, ki je napisala knjigo o zakoncih Čepin. Knjigo, ki seveda dviga veliko prahu. Podobno kot Slečena Slovenija, ki jo je pred leti napisal Bojan Požar. In Nana je dobila kar 4000 izvodov. Hm, se vam zdi, da češa še ne vemo, imate občutek, da so nam rumeni mediji kaj zamolčali? Sta zakonca Čepin res tako zelo pomembna, da bo kdo o njima zdaj kupil še knjigo? Res je, Nana se na vse pretege trudi, da bi knjigi naredila čim boljšo reklamo. Tudi zavoljo novih škandalov, ki nastajajo sproti. In tu so že odvetniki, pa zgrožena zakonca Čepin, pa seveda tudi Nana Nataša Zanelli, ki spretno manipulira z mediji in upa, da bo zaslužila lepo vsoto denarja.

Kot sem dejal že na začetku, slovenski medijski sceni se je zasukalo do konca. Zdaj smo namreč dobili knjigo o zakoncih Čepin, ki jo je napisala Nana Nataša Zanelli, rumeni mediji pa na veliko objavljajo reklamo za to knjigo, ki je v bistvu le povzetek njihovih starih člankov.

Saj res, nas zdaj čaka še knjiga o tipu s Kmetije, kjer bomo na dvestotih straneh prebirali, kako si je obril jajca, vmes onaniral na Špelo Grošelj, se zaljubil v Rebeko Dremelj in naskočil Domna Kumra? In ja, se bo pisanja spet lotila Nana Nataša Zanelli?

null

Moje najljubše komedije, prvi del

31.03.2009 ob 03:00

TOP SECRET

THE NAKED GUN TRILOGY

null

HOT SHOTS

null

HOT SHOTS 2

LAST ACTION HERO

GALAXY QUEST

MURDER BY DEATH

null

THE GOLD RUSH

null

THE MAN WITH TWO BRAINS

THE HEARTBREAK KID

null

MUSIC AND LYRICS

LOADED WEAPON 1

HIGH SCHOOL HIGH

null

AMERICAN DREAMZ

SPACE BALLS

null

HISTORY OF THE WORLD

null

FRANKENHOOKER

ROBIN HOOD: MEN IN TIGHTS

HIGH ANXIETY

null

FATAL INSTINCT

null

AIRPLANE

AIRPLANE 2

null

THE BIG BUS

MEANING OF LIFE

null

LIFE OF BRIAN

null

MONTY PYTHON AND THE HOLY GRAIL

null

DIRTY ROTTEN SCOUNDRELS

null

CACTUS JACK

null

A FISH CALLED WANDA

null

TRADING PLACES

null

THE AMERICAN PRESIDENT

NUTTY PROFESSOR II: THE KLUMPS

null

THE ADVENTURES OF SHERLOCK HOLMES’ SMARTER BROTHER

null

NOISES OFF

null

THE WOMAN IN RED

null

THE CANNONBALL RUN

null

THE MONEY PIT

SOAPDISH

ALMOST HEROES

null

START THE REVOLUTION WITHOUT ME

null

THE ANCHORMAN: THE LEGEND OF RON BURGUNDY

null

BLADES OF GLORY

TALLADEGA NIGHTS: THE BALLAD OF RICKY BOBBY

null

ACE VENTURA: WHEN NATURE CALLS

null

MEET THE FOCKERS

null

THE TOXIC AVENGER

YOUNG DOCTORS IN LOVE

http://www.coverbrowser.com/image/vhs-videos/2091-1.jpg

DEATHROW GAME SHOW

null

I’M GONNA GIT YOU SUCKA

null

THE BEST OF TIMES

MEAN GIRLS

THE LONELY GUY

LOVE AND DEATH

null

SLEEPER

null

ZELIG

null

TAKE THE MONEY AND RUN

EVERYTHING YOU ALWAYS WANTED TO KNOW ABOUT SEX BUT WERE AFFRAID TO ASK

null

DODGEBALL

MIXED NUTS

null

AUSTIN POWERS IN GOLDMEMBER

THE REF

NATIONAL LAMPOON’S EUROPEAN VACATION

THE THREE AMIGOS

null

SPIES LIKE US

THREE FUGITIVES

null

CB4

null

INNERSPACE

ACE VENTURA: PET DETECTIVE

DUMB&DUMBER

null

LIAR LIAR

null

THE WEDDING CRASHERS

THIS IS SPINAL TAP

DAVITELJ PROTIV DAVITELJA

null

A MIGHTY WIND

BLAZING SADDLES

null

ABBOTT AND COSTELLO IN HOLLYWOOD

null

AMARCORD

THE SNAPPER

null

YOUNG FRANKENSTEIN

null

STIR CRAZY

null

SERIAL MOM

null

BEETLEJUICE

null

NEIGHBOURS

null

AMAZON WOMEN ON THE MOON

THE WAR OF THE ROSES

null

SEVEN YEAR ITCH

null

SOME LIKE IT HOT

POLICE ACADEMY

null

Maurice Jarre: Poslednji poklon

30.03.2009 ob 23:58

Zapustil nas je On, veliki Maurice. Verjetno eden najboljših filmskih skladateljev vseh časov, ki je za sabo pustil kompozicije, kjer bi se razjokali celo Bogovi. Izgubil je bitko z rakom. Septembra bi jih imel 85. Dovolj bi bilo, da omenim le filme Lawrence of Arabia, Doctor Zhivago in A Passage to India, ki so mu prinesli oskarja. In seveda odmevno tv serijo Jesus of Nazarath, ki mu je prinesla še dodatno slavo. Pa vendar se spodobi, da omenim tudi celovečerce The Train, The Collector, Isadora, Ryan’s Daughter, The Life and Times of Judge Roy Bean, The Man Who Would Be King, The Last Tyacoon, Taps, The Year of Living Dangerously, Witness, Mad Max 3, Enemy Mine, No Way Out, Fatal Attraction, Ghost, Gorillas in the Mist, Jacob’s Ladder, School Ties, Fearless, Mr. Jones in Top Secret. Vsi ti našteti filmi brez njega ne bi bili to, kar so bili. Tudi tisti, ki jih je režiral David Lean.

Maurice Jarre, sicer očka nič manj znanega sina Jeana Michela Jarrea, je bil res mojster. Vsaj toliko kot John Williams, Elmer Bernstein in Ennio Morricone. Doma ima originalno ploščo Doktorja Zhivaga, ki jo je iz Amerike pred mnogimi leti prinesel moj oče. Nikoli ne bom pozabil, kako pozorno sva jo poslušala in uživala od začetka do konca.

Spoštovani Maurice, klanjam se ti. Tudi s povezavami do tvojih nepozabnih kompozicij:

KLIK

KLIK

KLIK

null

Recenzija: Inkheart, Marley & Me

30.03.2009 ob 02:36

INKHEART (zda 2008, pravljica, režija: Iain Softley, igrajo: Brendan Fraser, Helen Mirren, Paul Bettany, Andy Serkis, Eliza Bennett, Sienna Guillory, Jim Broadbent, Jennifer Connelly

Solidno narajena pravljica, ki pa jo žal presežejo podobni in boljši filmi, ki so zadnja leta igrali v naših kinih.

Brendan Fraser je očitno postal zaščitni znak mladinskih pustolovskih filmov, kjer bi nekoč in na začetku svoje kariere morda igral tudi Harrison Ford. Nič čudnega, da je pisateljica Cornelia Funke svojega Moa “Silvertongea” Folcharta, glavnega junaka trilogije, ki jo začenja prav Inkheart, naredila po njemu in da je zahtevala, da bi ga tudi v filmski ekranizaciji romana igral prav Fraser. Drži, zgodba o možakarju, ki pravljice pripoveduje tako zelo dobro, da liki oživijo tudi v resnici, je narejena in posneta povsem solidno in tako, da s svojo pisano scenografijo in dovolj prepričljivo dramaturgijo pritegne pozornost gledalca. Če se boste med ogledom spomnili na Stardust, Jumanji, Noč v muzeju, Narnio, Zlati kompas, Harryja Potterja in na veliko boljši The Spiderwick Chronicles, kjer je v pravljici namesto mamice ostal očka, ne bo nič narobe, saj Inkheart kar poka od klišejev in prizorov omenjenih filmčkov. Pa vendar, ker teto glavnega junaka, ki že nekaj let išče svojo ženo (Sienna Guillory), katero je potegnilo v roman Inkheart, igra vedno odlična Helen Mirren, tale celovečerec vendarle odleti nad povprečje, iz katerega ga poleg Mirrenove, ki uživa še bolj kot v drugem delu filma National Treasure, dvignejo tudi zlobni Andy Serkis, simpatično zmedeni Jim Broadbent in seveda tudi Paul Bettany, ki igra nepremišljenega in vendar poštenega Dustfingerja, ki živi v realnem svetu in hoče nazaj v pravljico. Res je, Inkheart je zgodba o pravljičnih likih, ki jim realni svet odgovarja bolj od pravljičnega. In ki se zavedajo, da so lahko tukaj pri nas še bolj zlobni. Saj res, se vam ne zdi, da je tudi Osama bin Laden le pravljično bitje, ki noče nazaj v svojo pravljico, kjer nima prave veljave? In pozor, glavni junak Mo lahko oživi katerikoli lik, ko prebere pravljico, v kateri le ta nastopa. Tudi fanta iz Ali Babe in štiridesetih razbojnikov, tudi psička Tota iz Čarovnika iz Oza. Parafraza Shreka? jasno, le da manj izvirna in manj zabavna. Zdaj pa zadržite dih in si skušajte predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi zlobni Andy Serkis od Moja in njegove hčerkice Maggie (Eliza Bennett) zahteval, da recimo prebereta Ameriškega psiha, Cuja, Mačje pokopališče, Žrelo in Izganjalca hudiča. Ker tega ne zahteva, žal dobimo le film, ki ostane nekje na polovici. Če bi zajteval, pa bi dobili film, ki bi nam do konca odvil domišljijo in nas resnično pahnil v zgodbo, katere zlepa ne bi pozabili. Kaj bo s franšizo? Verjetno nič, saj je prvi del finančno močno razočaral.

Ocena: 6/10

null

MARLEY & ME (zda 2008, komična drama, režija: David Frankel, igrajo: Owen Wilson, Jennifer Aniston, Eric Dane, Alan Arkin, Kathleen Turner)

Klišejska komična dramica, ki se odkupi s patetičnim, pa vendar prekrasnim in tragično očarljivim zaključkom.

Marley & Me, ali če hočete, saga familije Grogan, kjer očka Owen Wilson in mamica Jennifer Aniston na svet spravita tri otročke, noče biti še en film o psičku. Če bi rekli, da ji to ne uspe, bi lagali. Seveda ji uspe, toda ne na tak način kot bi si želela, saj gre še vedno za zelo klišejsko in stokrat videno komično, ali še bolje, romantično dramico, kjer fant spozna dekle, se poroči, postane očka in doživi vse tipične težave, ki jih v omenjenih situacijah doživlja moški, ali če želite, ki jih doživlja tudi ženska. Razlika je le v psu, v zelo nagajivem štirinožnem prijatelju Marleyju, ki je ves čas zraven. Ki tako ali drugače spremlja sago družine Grogan. Ki to sago soustvarja in postane pomemben del njihovega vsakdana. Če bi rekli, da je film posnet skozi oči psa Marleyja, bi resda zgrešili, toda vseeno ne bi bili tako strašno daleč. Marley namreč ni le psiček, Marley je tudi enakopravni član družine, ki je vedno zraven. In ki družini pokaže tudi stvari, ki jih sama ne bi znala pogruntati. Jennifer Aniston je seveda še vedno Rachel iz Prijateljev, Owen Wilson pa je spet enak kot v znatno slabši komediji You, me and Dupree. Drži, ko se za hipec pojavi Kathleen Turner, ki igra trenerko psov, oba nemudoma izgineta iz ekrana. No ja, izgineta tudi takrat, ko se pojavi Marley, ki pa mu film nekako ne dovoli zganjati preveč norčij, da ne bi kdo rekel, da gre pač še za en pasji film. Presenetljiva uspešnica, ki bi ji več kot pomagala znatno manjša minutaža.

Ocena: 5/10

null

Myke Lowe, novi gejevski idol?

30.03.2009 ob 02:00

Pozabite na Sestre, Damjana Murka in na Jerneja Dermoto, na sceni je Myke Lowe, ki prepeva pesmico Together Forever. Sori, ampak meni zgleda kot gej. Morda se motim, a tako mi zgleda. Kot eden tistih polizanih pevcev, ki hočejo biti seksi, ali še bolje, ki počnejo vse, da bi bili seksi, izpadejo pa kot da so geji. Biti seksi veliko bolje uspeva Soul Gregu, kako izpasti gej pa je nekaj časa nazaj pokazal tudi Miha Alujevič. No ja, a še vedno ne tako zelo kot fantje skupine Casanova, ko so peli Robota.

Ne razumite me narobe, nič nimam proti temu, če so vsi našteti geji in če je tudi Myke Lowe, ki mu je v resnici ime Miha, gej, povedati želim le to, da furajo seksi imidž, izpadejo pa kot geji.

In še link do Mykovega komada, ki pravzaprav sploh ni tako zelo slab: KLIK

Hm, kaj vem, morda pa je to le dobra provokacija, katere namen je sprožiti ugibanja o spolni usmerjenosti pevca in tako seveda dvigniti reklamo. Saj res, mar ni to ves čas počel tudi Damjan Murko?

Nekaj malega o vinjetah

29.03.2009 ob 23:29

Najprej bi rad spregovoril o voznikih, ki se po avtocestah vozijo brez vinjet in imajo v glavi, da jih ne bodo dobili. Tega preprosto ne razumem in to se mi zdi zares trapasto početje. In potem se ti kršitelji upajo znašati še nad darsovci, ki pač opravljajo svoje delo in seveda nimajo takšnih pooblastil kot policija. Dajte no, kot da ne veste, da vas bodo ujeli in da boste plačali visoko kazen. Očitno lani ni bilo toliko kontrole, pa so ljudje dobili občutek, da se bodo pač lahko švercali. Okej, razumem, če te ujamejo na kaki obvoznici, kjer se niti ne zavedaš, da gre za avtocesto, toda če greš brez vinjete naravnost na avtocesto, pa si, oprostite izrazu, res totalni bedak.

Pa spregovorimo še o cenah vinjet. Čeprav je podražitev velika, je vendarle razumljiva in se tistim, ki se veliko vozijo po avtocestah, še vedno obrne že v dveh mesecih. Ali kot je rekel minister Vlašič: “Prejšnja cena je bila le nabiranje političnih točk bivše vlade.” Se mi pa zdijo enotedenske vseeno malce neumne, saj ne odtehtajo ničesar. Očitno gre le za izpolnitev zahteve iz Bruslja. Če bi šlo za kaj drugega, bi uvedli vsaj desetdnevne, ali enomesečne, kaj vem, morda enodnevne. Cena? Me en zanima, saj je ne bom potreboval.

Pravijo, da v državno blagajno prihaja premalo denarja. 250 milijonov evrov je premalo denarja? To se mi sliši zelo čudno. Še posebej, če prištejem še takso, ki jo za ceste vsako leto plačamo še pri registraciji. Pa kaj bi radi, milijardo, dve milijardi, sto milijard? Mar zato vsa dela stojijo in se izvajajo na vsakih sto let, ker je pač moderno postaviti znak, da gre za oviro na cesti? Saj res, je pošteno da plačujemo polno ceno vinjete za cesto, kjer se nenehno nekaj gradi? Bi nam morali naslednje leto nekaj denarja odšteti od nakupa nove vinjete?

Pa naj končam s tovornjaki, ki se pritožujejo zaradi morebitnega dviga cestnine. Veste kaj, zaradi mene jim lahko za eno vožnjo čez Slovenijo zaračunajo 5000 evrov. Samo da zginejo z naših cest in nehajo delati gužve. Še posebej tujci, ki se obnašajo tako, kot da so v svoji državi. Ali še bolje, mi se do njih obnašamo bolje kot do naših voznikov. Četudi bi hoteli parkirati na strehi vaše hiše, ne bi bilo nobene panike. Naj jim zaračunajo čim več. Uničujejo nam ceste, ki jih seveda plačujemo mi. Pa naj se začnejo zavedati, da vožnja čez Slovenijo ni le piknik.

In da ne pozabim, povsem razumem ljudi, ki se še vedno pritožujejo nad vinjetami, saj jih res ne rabijo, ker se po avtocesti peljejo trikrat na leto. Toda meni so kul, meni prišparajo res veliko denarja. Prav zato viham nos nad trenutkom, ko bodo uvedli drug sistem.

null

Kaj za vraga je mislila Lepa Brena?

29.03.2009 ob 22:45

Lepa Brena je v intervjuju za Vikend Magazin o svojem možu Slobodanu Živojinoviću med drugim dejala tudi tole:

“Ko je končal športno kariero, je seveda moral vse nadomestiti. To je moška fora, preprosto se morajo znoreti, morajo imeti občutek, da so največji šarmerji, ljubimci, si dati duška. Za žensko, zlasti poročeno ali z otroki, je to seveda zelo naporno obdobje, a če zdržiš, pridejo mirnejši časi in moški postanejo povsem normalni. Vmes pa je to čista katastrofa.”

Čeprav imam nekaj idej, kaj bi njena izjava lahko pomenila, me zanima, kaj menite vi.

Recenzija: Brother, The Era of Vampires

28.03.2009 ob 00:55

BROTHER (zda & japonska 2000, kriminalka, režija: Takeshi Kitano, igrajo: Takeshi Kitano, Omar Epps, Kuroudo Maki, Tatyana Ali, Masaya Kato)

Masaker.

Takeshi Kitano, ki ga vsi mogoči filmski poznavalci proglašajo za enega najbolj izvirnih, domiselnih in neobičajnih režiserjev današnjega časa ter njegove filme označujejo za dovršene mešanice direktnih in ekstremnih yakuza trilerjev, odštekanih komedij in sentimentalnih ljubezenskih zgodb, nas tokrat pelje v Ameriko, kjer se vsi glavni liki obnašajo tako, kot da so še vedno na Japonskem. Kot da med njimi še vedno divjajo yakuza vojne in kot da je Los Angeles, kamor pride tudi glavni junak Aniki Yamamoto (Takeshi Kitano), le igrišče za njihove spopade. No ja, glede na to, da je nasilje skorajda stripovsko, saj na tla pade skoraj osemdeset trupel, je LA kot nalašč primeren kraj. Pač filmsko mesto, kjer lahko nasilje označimo tudi za poseben efekt in del kakega filma, ki ga pravkar snemajo. Če poznate Kitanovo filmografijo, boste v zgodbi filma Brother takoj prepoznali zgodbo filma Sonatine, ki ga je gospod Kitano posnel že leta 1993, kar pomeni, da lahko rečemo, da je Brother pač Sonatine v Ameriki. Še ena hudo brutalna in krvava, na trenutke tudi črno humorna gangsterska zgodba, kjer metki zamenjajo besede in kjer starodavni yakuza običaji veljajo tudi daleč od doma. Dokaz za to je seveda glavni junak Aniki, čistokrvni yakuza gangster, ki mora zaradi spleta okoliščin iz rodne Japonske pobegniti v ZDA, kjer mu je zelo hitro jasno, da so stvari povsem enake kot doma. Še posebej zato, ker pomaga svojemu mlajšemu polbratu. Razlika je v tem, da ga čez lužo kličejo brother in da se spoprijatelji s temnopoltim kriminalcem Dennyjem (Omar Epps). Močno stiliziran, pa vendar nekako prazen in ne toliko inovativen filmček, ki ga brez dvoma ne moremo prišteti med Kitanove najboljše izdelke.

Ocena 3 in pol

THE ERA OF VAMPIRES (hong kong 2002, znanstveno fantastična akcijska kung fu grozljivka, režija: Wellson Chin, igrajo: Ken Chang, Michael Chow Man Kin, Suet Lam, Chan Kwok Kwan, Anya)

Pozabite na zgodbo, kjer se skupina štirih pogumnih borcev bojuje proti krvoločnim vampirjem, ki so ugrabili njihovega učitelja in se prepustite neobremenjeni, divji, antigravitacijski, pestri, odštekani in izvrstno posneti kung fu akciji, kjer je pomagal tudi legendarni Tsui Hark, ki se tokrat podpisuje le kot producent in scenarist. Pa vendar, film so ponekod prodajali kar kot Tsui Hark’s Vampire Hunters, kar je jasno, saj je gospod tržna niša in avtor nekaterih prelomnih hongkongških akcionerjev. Kot sem že povedal, pred vami je zelo zabavna, dinamična in odbita kung fu grozljivka, ki bo seveda zares všeč le ljubiteljem žanra.

Ocena 3 in pol

So ženske res pametnejše od moških?

27.03.2009 ob 23:47

Hm, včasih se mi zdi, da so ženske znatno superiornejše od moških. Da se bolje znajdejo v določenih situacijah. Da so bolj pogumne, ko pride do težav. Da so bolj spretne in prebrisane. In da znajo moške zmanipulirati kot za šalo. Povedano drugače, moški je zanje kot otrok, le da si tega noče priznati.

Huh, ali pa gre le za trik, kjer moški ženski vse to le pokaže, v resnici pa si misli svoje.

Kaj menite, dragi moji?

null

Grozljivke, ki so mi bile zelo kul, drugi del

26.03.2009 ob 01:54

HOSTEL 2 (2007)

null

ALIEN (1979)

null

WHAT LIES BENEATH (2000)

null

SPECIES (1995)

PROGENY (1999)

null

WISHCRAFT (2001)

null

URBAN LEGENDS 2 (2000)

DRACULA (1979)

null

ARACHNOPHOBIA
(1990)

null

MIRRORS (2008)

null

GREMLINS (1984)

null

THE TEXAS CHAINSAW MASSACRE (1974)

null

THE EYE (2002)

null

STEPFATHER (1987)

null

A NIGHTMARE ON ELM STREET (1984)

HELLRAISER (1987)

HOUSE OF WAX (2005)

LINK
(1986)

VENOM (1982)

null

SUBSPECIES (1991)

BRIDE OF FRANKENSTEIN (1935)

null

DRACULA (1931)

null

28 DAYS LATER (2002)

28 WEEKS LATER (2007)

null

DAWN OF THE DEAD (2004)

null

FEAST
(2005)

null

SLEEPWALKERS (1992)

null

THE FLY (1958)

null

SCREAM 2 (1997)

DAS CABINET DES DR. CALIGARI (1920)

EMBYRO
(1976)

null

THE ASPHYX (1973)

INVASION OF THE BODY SNATCHERS (1978)

THE ISLAND OF DOCTOR MOREAU (1977)

THE ISLAND OF DOCTOR MOREAU (1996)

FREAKS (1932)

null

WILLARD (2003)

null

HAPPY BIRTHDAY TO ME (1981)

null

APRIL FOOL’S DAY (1986)

null

KILLER FISH (1979)

null

GHOST SHIP (2002)

null

PUPPET MASTER (1989)

CANDYMAN (1992)

HOUSE (1986)

HALLOWEEN H20 (1998)

SORODNI ZAPISI:

grozljivke-ki-so-mi-bile-zelo-kul-prvi-del/

Recenzija: Watchmen

26.03.2009 ob 01:35

zda 2009, znanstveno fantastična akcija, režija: Zack Snyder, igrajo: Billy Crudup, Malin Akerman, Jackie Earle Haley, Patrick Wilson, Carla Gugino, Matthew Goode, Jeffrey Dean Morgan, Matt Frewer

Film, v katerem boste našli vsaj dvesto filmov.

Batman in Batgirl, vesoljski porno, viagra na dveh nogah, hladna vojna, špekulacija o tem, kaj bi se zgodilo, če bi na oblasti ostal Richard Nixon, Contact, Iron Man, Blade Runner, Apokalipsa zdaj, Možje X, Super Man, Fantastični štirje, The Warriors in še kakih dvesto drugih filmov, dvesto drugih tematik, podzgodbic in pizdarij, ki so jih vtaknili v tole zmešnjavo, kjer je vsega preveč in vsega več kot dovolj. Kjer gre enkrat za kvalitetno politično satiro, drugič za krvavo grozljivko, tretjič za superjunake, četrtič za vojno v Vietnamu, petič za glasbeni greatest hits iz osemdesetih in sedemdesetih, šestič pa za ljubezensko zgodbo. Okej, toda kaj, ko se žanri med sabo mešajo zelo površno in tako, da kar pokajo po šivih. Nekako tako kot v filmu Southland Tales, kjer je šlo prav tako za zgodbo, ki ni vedela kaj točno hoče. No ja, Watchman, sicer stilizirana in izvrstno posneta ekranizacija popularnega grafičnega romana, resda ve kaj hoče in kaj je njen namen, prav zato pa mi ni jasno, da prevečkrat posega po cenenih klišejih, ki izpadejo kot mašilo. Recimo sekvenca, kjer Laurie Jupiter (Malin Akerman) in Dan Dreiberg (Patrick Wilson) premikastita neko trapasto ulično tolpo. Ali sekvenca, kjer zlikovci v arestu odžagajo roke nekemu debeluhu, ki grozi Walterju Kovacszu (fenomenalni Jackie Earle Haley). Pa tudi prizor, kjer ta isti Kovacz, sicer tudi superjunak, ali še bolje, antijnujak Rordchach, razčefuka glavo nekemu morilcu. Ti prizori filmu po moji oceni jemljejo kvaliteto in medejo gledalca, ki nima pojma kaj gleda, ali še bolje, kako naj gleda. Zavedam se, da gre za predelavo znanega stripa, kjer režiser Zack Snyder, sicer tudi avtor filma 300, ni hotel razočarati niti enega oboževalca, toda to je za zares dober film žal premalo. Zares dober film mora znati na montažnem pultu pustiti nepotrebne prizore, s tem pridobiti na dolžini in dvigniti kvaliteto. Še posebej, če ne gre za tipični film o superjunakih, marveč za vizionarsko, poglobljeno ter filozofsko zgodbo, kakršne podobni filmi ponavadi ne premorejo. Drži, najbolj goreči fani romana bodo brez dvoma uživali v tej divji mešanici vsega mogočega. V tej odfukani mineštri splatterja, seksa, nasilja, akcije, politične satire in stiliziranosti kakšnega Sin Cityja, ali če hočete, Blade Runnerja. Da ne bo pomote, film je vrhunsko zrežiran, zmontiran in posnet. Ter opremljen s posebnimi efekti, ki vam bodo vzeli dih. Toda kaj, ko ni ne tič in ne miš, če povemo po domače, pa četudi se tič ves čas vidi v prvem planu. No ja, tič je le del Doktorja Manhattna (Billy Crudup), možakarja, ki orgazme čara z elektriko in ki ga je jedrska nesreča spremenila v viagro na dveh nogah. Saj veste, modra tabletka, ki obljublja neskončno erekcijo. Tip je namreč moder kot morje, nabildan kot kralj Leonidas iz 300 in nevaren kot surfer iz Fantastičnih štiri, le da je na strani dobrih in da tuhta, kako bi naš planet rešil pred tretjo svetovno vojno. Drži, v Beli hiši še vedno sedi Tricky Dicky, ki je svet pripeljal v napačno smer. V situacijo, kjer še vedno traja hladna vojna med Američani in Rusi. Da je vse skupaj le zajebancija, le divja špekulacija, kaže že Nixonov nos, prav zato pa je čudno, da se naši junaki, naši Varuhi za pravico in lepši svet, še vedno jemljejo tako zelo resno. Celo tako zelo, da niso zmožni erekcije in da so vzburjeni samo takrat, ko se našemijo v superjunake, ali še bolje, v maškare. Prav imate, normalnega seksa ni več, zdaj gre samo še za električne orgazme, očitno za električne sanje, ki so ji androidi sanjali že v Blade Runnerju. In ki jih je na zelo izviren način pokazal tudi Woody Allen v filmu Sleeper. Povedano drugače, hladna vojna je ubila seks, otroci pa se rojevajo samo še kot posledice posilstva. In samo v takšnem svetu lahko brez težav funkcionirajo takšni junaki. Supermani, ki bi bili všeč samo Hancocku Willa Smitha. In heroji, ki bi šli na kurac tudi Batmanu. Da zaključim, film, ki zavoljo briljantne uvodne sekvence, kjer jo skupi frajerski Edward Blake a.k.a The Comedian (Jeffrey Dean Morgan), obeta zelo veliko. In film, ki potem te obete kmalu izgubi v pretirani mešanici prevečih žanrov, kjer se kvaliteta nenehno spoprijema s poceni klišeji drugih, dosti boljših filmov. Res je, svet filma Watchmen je svet, kjer celo tipi, kot je The Comedian, veljajo za zabavljače. Ali kot je rekel kolega Pris: “Kje za vraga je “orjaški ligenj”?”

Ocena: nič posebnega

null

Mama, tale pa je samo zate

25.03.2009 ob 15:31

Danes je materinski dan, dan, ko moramo svojim mamam pokazati, da jih imamo najraje na svetu. Čeprav tega dne na potrebujem, saj imam svojo mamo rad čisto vsak, se mi vendarle zdi prav, da ji prav na ta dan posvetim pesmico, ki smo se jo učili že v vrtcu.

Draga mama, ostani še naprej najboljša mama na svetu. In nikoli ne pozabi, da te imam zelo, zelo rad.

KLIK

Je menstruacija le izgovor za tečnobo?

23.03.2009 ob 16:42

Ko ima ženska menstruacijo, je kot lev, ki ga ne smeš gnjaviti med spanjem. Ali še bolje, ko ima ženska menstruacijo, se vedno izgovori na menstruacijo. In ja, izgovori se tudi na dneve tik pred menstruacijo. To pa je, dragi moji, skoraj pol meseca izgovarjanja, mar ne.

Kot sem povedal, ženske med menstruacijo in pred menstruacijo ni dobro zajebavati. Če seveda nočeš tretje svetovne vojne. Ženska je takrat kot tempirana bomba. Bog ne daj, da rečeš kaj narobe. Najbolje je, da si tiho in počakaš, da ti dnevi minejo.

Dragi fantje, se vam zdi, da je menstruacija le izgovor za tečnobo, le iskanje pozornosti, rekoč, boge smo, dovolite nam, da smo vsaj takrat tečke?

Draga dekleta, povejte mi pošteno, vam ti dnevi pridejo prav, da ste lahko tečne, ali pa to res vpliva na vas in ste tečne, četudi ne bi hotele biti?

Tale menstruacija se mi ne zdi prav nič poštena. Tudi moški smo kdaj pa kdaj tečni, a žal nimamo tako kul izgovora kot ženske. Eh, kdo bi razumel to mater naravo.

null