Recenzija: Dracula (1979)

26.02.2009 ob 02:27

zda in anglija 1979, grozljivka, režija: John Badham, igrajo: Frank Langella, Laurence Olivier, Donald Pleasence, Kate Nelligan, Trevor Eve, Jan Francis

Film, ki me je zadel že kot otroka.

Točno tako, to je tisti Dracula, ki sem se ga bal že kot otrok. Ne tako zelo kot Nosferatuja s Klausom Kinskim, pa vendar dovolj, da mi ni pustil spati. Če sem natančen, sta me najbolj zmatrali dve zadevi. Prva je bilo tisto strašljivo plezanje Franka Langelle, ki se je po steni hiše sprehajal kot pajek. Drugo pa tista zajebana Mina Van Helsing (Jan Franis), ki jo baron Van Helsing (Laurence Olivier) in doktor Jack Seward (Donald Pleasence) najdeta pod zemljo, ko vstane od mrtvih. Če sem iskren, je tudi danes, ko me takšne reči ne prestrašijo več, ne bi rad srečal kje zunaj. Niti za pusta, kaj šele na mirno poletno noč. Ne bom rekel, da tale ekranizacija, ali še bolje, predelava Stockerjevega romana, nima napak in da se lahko meri z verzijo, kjer je nastopil legendarni Bela Lugosi. Rekel pa bom, da gre za povsem skuliran, dobro narejen in z odlično atmosfero nafilan vampirski film, ki mu čas še ni prišel do živega. Tudi zavoljo zelo prepričljivega in ravno prav očarljivega Franka Langelle, ki nas zdaj navdušuje kot Richard Nixon. Okej, Langella resda ni tako zelo kul kot Christopher Lee, kar pa ne pomeni, da je daleč in da ni dober vampir. Vsaj stokrat boljši je od Jacka Palancea, ki je isto stvar počel v Draculi iz leta 1973. In tak, da bi mu nasedle prav vse naše mame in babice. Prav imate, všeč mi je bil tudi tisti smešni netopir, ki je po zraku letal kot čebela. Prav tako dobro je prikazana ljubezenska zgodba med grofom in njegovo Lucy (Kate Nelligan). Nič manj učinkovito ni Reinfeldovo žretje živih hroščev. Prav poseben občutek pa da zaključek, kjer v zrak odfrči krvosesovo ogrinjalo, kar seveda pušča možnost nadaljevanja, ki pa ga žal ni bilo. In ja, tudi Langella ne pije vina, le da to pove malce hitreje kot Bela Lugosi.

Ocena 4

 

2 komentarjev na “Recenzija: Dracula (1979)”

  1. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: True Romance, Arachnophobia, Stir of Echoes pravi:

    [...] in strašljive zgodbice, kjer zelo strupen pajek iz Južne Amerike pride v krsti s truplom. Kot Dracula, kot krvi željna pošast, ki se razmnoži in nad nič hudega sluteče prebivalce majhnega mesteca [...]

  2. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Strašljive filmske babnice pravi:

    [...] Mina (Dracula 1979) [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !