Kulti in klasike: Ordinary People

31.01.2009 ob 16:42

zda 1980, drama, režija: Robert Redford, igrajo: Donald Sutherland, Timothy Hutton, Mary Tyler Moore, Judd Hirsch, Elizabeth McGowern, M. Emmet Walsh

Izjemno prepričljiva študija skrhanih odnosov v moderni ameriški družini.

Ko je debitantski režiser Robert Redford leta 1981 za režijo in za najboljši film leta premagal Scorsesejevega Razjarjenega bika, je svet za tranutek obstal. Ali bolje rečeno, padel s stola. Pa vendar, zmaga je bila povsem zaslužena, saj gre za resnično dober, prepričljiv in zelo kvaliteten film. Za globoko dramo o družini Jarrett, ki jo zmatra nesrečna smrt starejšega sina. Tako močno, da se njihovi odnosi ohladijo do ničle. Še posebej med mamo Beth (za oskarja nominirana Mary Tyler Moore) in sinom Conradom (z oskarjem nagrajeni Timothy Hutton, sicer najmlajši zmagovalec vseh časov), ki je zaradi občutka krivde že poskušal delati samomor in ki na veliko veselje svojega malce nerodnega očeta Calvina (Donald Sutherland) redno obiskuje simpatičnega psihiatra Bergerja (za oskarja nominirani Judd Hirsch, ki je bil takrat velika zvezda serije Taxi). In pozor, stavek o tem, da je mama Beth med pogrebom sina omenila barvo čevljev za svojega moža, ni tako sporen kot dejstvo, da ji tega mož sploh ni omenil. Oziroma, da je čakal na pravi trenutek in takšno malenkost tako dolgo tlačil globoko v sebi. Kot sem že dejal, Ordinary People, sicer izjemno močan in cenjen debi igralca Roberta Redforda, ki je potem posnel še celo vrsto enako odličnih filmov, je film o družini, ki se je znašla v hudi krizi identitete. Na razpotju, ki je na podoben način brez dvoma zadelo tudi mnogo resničnih modernih ameriških družin. Sentimentalen, pa vendar prav nič patetičen film, ki s svojimi dialogi in prepričljivimi prizori enkratno slika hladne odnose v družini. In nas opomni, da moramo pomesti tudi pred svojim pragom. Plus nepozabna glasbena spremljava Marvina Hamlischa, ki si jo je za svojo hip hop uspešnico C U When You Get There vrsto let kasneje sposodil tudi Coolio.

Ocena: presežek

null

 

2 komentarjev na “Kulti in klasike: Ordinary People”

  1. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: A River Runs Through It, Once Upon a Time in America, Wolf pravi:

    [...] ne pri filmu, ki ga je režiral igralec, ki je pred tem režiral samo dva filma (prvi je bil Ordinary People). Čudovit portret neke družine, očeta (Tom Skerritt), matere (Branda Blethyn) in dveh sinov [...]

  2. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: The Conspirator pravi:

    [...] prav pomislim, niti en film, ki ga je režiral Redford, ni bil drugega kot zelo dober. Poglejte si Ordinary People, Quiz Show, The Milagro Beanfield War, A River Runs Throug It, The Horse Whisperer, The Legend of [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !