IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS

slovenija 2001, kriminalno komični triler, režija: Vinci Vogue Anžlovar, igrajo: Borut Veselko, Pavle Ravnohrib, Roberto Magnifico, Aljoša Rebolj, Boris Kos, Urška Božič, Vlado Novak, Primož Petkovšek, Branko Djurič, Vinci Vogue Anžlovar

Pulp Fiction po slovensko.

Režiser Vinci Vogue Anžlovar, ki sem mu tako zelo nesramno pokritiziral Vampirja z Gorjancev, je hotel s filmom Gypsy Eyes Ameriko pripeljati v Slovenijo. To je bila huda napaka, ki jo je s Pokrom več kot popravil in se zadeve lotil z obratne smeri. Le zakaj bi Ameriko pripeljal v Slovenijo, če lahko Slovenijo pelješ v Ameriko in še vedno ostaneš v Sloveniji. Prav zato je ustvaril enega najbolj učinkovitih slovenskih filmov zadnjih let. Pokrajino št. 2 pred Pokrajino št. 2. Iz Amerike je namesto prozorne Claire Forlani in hitro pozabljivega Jima Metzlerja uvozil vse mogoče klišeje, že videne zgodbe, zaplete in preobrate ter Sloveniji končno dal domači Šund. Hrvati so ga s filmom Mondo Bobo dobili že nekaj let prej, Danci so ga kot veste dobili leta 2000, Slovenci pa smo pač čakali na pravi trenutek in hvala bogu zadeli v polno. To, kar je hotel Sašo Podgoršek narediti s Temnimi angeli usode, je sedaj Anžlovar naredil s Pokrom. Poker je prvi slovenski film, ki izgleda tako, kot da bi ga naredili v Ameriki. Če bi junaki govorili angleško, bi ga lahko prodali za drugi del Šunda. Če bi ga posneli za malce več denarja, pa bi v ameriških kinih postal velika uspešnica. Poker je mojstrovina žanra, kjer moškim pride še preden začnejo seks in film, kjer ženske vzburja samo še smrt. Zgodba se resda dogaja v Sloveniji, obnaša pa se tako, kot da bi se dogajala v Ameriki. Pištole, umazane igre, pranje denarja, mafija in usodna igra pokra, katere se ne bi branil niti Quentin Tarantino. Borut Veselko se odklopi, Pavle Ravnohrib pozabi na Prešerna, Aljoša Rebolj misli, da je Robert De Niro in kljub temu odnese celo kožo, Urška Božič doživi najbolj krvav orgazem vseh časov, ki se mora zapisati v anale svetovne filmske umetnosti, Vlado Novak vedno znova dokazuje, da je zares izvrsten karakterni igralec, Roberto Magnifico pa preseže samega sebe in dobesedno eksplodira na platnu. Poker je film, ki stavi na nasilje in stavo brez blefa stavo tudi dobi, Anžlovar pa režira kot nor. Kot da se mu je zasukalo in da je pozabil, da se tako dobri filmi v Sloveniji ne smejo snemati. Ni čudno, da so mu Slovenci obrnili hrbet in da je moral nekaj let kasneje na gobec usekati celo kulturnega ministra. Izvrstna atmosfera, močni prizori, prepričljiva dramatizacija in režiser, za katerega ne morem doumeti, da je po Pokru skupaj spacal le še Vampirja z Gorjancev. Močno upam, da še ni rekel zadnje besede in da bo svoj naslednji film posnel prej kot v osmih letih.

Ocena 4