Recenzija: Wall-E

2.12.2008 ob 21:33

zda 2008, risanka, režija: Andrew Stanton, glasovi: Ben Burtt, Elissa Knight, Fred Willard, Kathy Najimy, Sigourney Weaver

Najlepša ljubezenska zgodba vseh časov.

Wall-E je uničen in močno poškodovan. Eve končno pride do njegove delavnice in prvič v življenju najde vse potrebne dele. Nič ne uniči, nič ne prevrne. Prvič zelo dobro ve kaj dela. Prvič ni štorasta in preveč divja. Zamenja mu očke, zamenja mu glavni čip in ga spravi pokonci. Potem ga pokliče po imenu, ga poljubi in se postavi čisto zraven njega. Toda Wall-E je ne prepozna. Odpelje se stran in začne nabirati smeti. Eve vztraja in vajo ponovi. Ga poljubi in ga spet pokliče po imenu. Wall-E znova ne trzne in se odpelje stran. Ne spomni se je. Poškodbe so očitno premočne. Eve gre do konca in ga prime za roko. Spet nič, njegova roka ne trzne, njegove očke pa kažejo, da se je spremenil. Da nima več duše in da se je izgubil za vedno. Opisana sekvenca mi je strgala dušo. Četudi v njej nastopata dva robota, je narejena tako zelo čustveno, tako zelo nežno in tako zelo globoko, da nisem mogel verjeti. Res je, Wall-E je najlepša ljubezenska zgodba vseh časov. Prekrasna in zelo romantična parafraza Romea in Julije, kjer oba robota pokažeta več čustev, kemije in romantike od vseh živih igralcev. To je preprosto neverjetno in to je velik dosežek za risanko. Za novo mojstrovino firme Pixar, ki še vedno nima prave konkurence. In pozor, to ni risanka, kjer Bambiju umre mama, to je risanka o dveh robotih, ki uspeta brez dialogov povedati več od živih ljudi. In risanka, na katero bi bil seveda ponosen tudi Stanley Kubrick. Prizori na “planetu”, kjer živi Eve, ta posebna mešanica biblijske Eve in fantazije Georgea Lucasa, so namreč zelo podobni zapletu filma Odiseja 2001, kjer je posadko zafrkaval zlobni računalnik Hal. Tokrat se dogaja nekaj podobnega, le da se zgodi obratna zgodba in da se ljudje uprejo vladavini računalnikov. Ljudje so namreč postali preveč odvisni od robotov in tehnike, roboti pa to zelo dobro vedo in začnejo izkoriščati svojo prednost. Vse to je seveda odlična alegorija na današnji čas. Odličen prikaz fiktivnega sveta, kjer lahko celo otroci začutijo probleme današnje moderne družbe. In sredi vsega tega sta naša zaljubljenca. Wall-E, mešanica ETja in robotka iz filma Short Circuit, ki je ostal sam na Zemlji in ki mu družbo dela le majhna žuželka. Wall-E je kot Will Smith iz filma I am Legend, le da mu verjamemo. Ali če hočete, kot deček iz Umetne intiligence, le da nima krize identitete. In Eve, elegantna robotka iz drugega “planeta”, ali še bolje, iz druge filozofije, ki se na Zemlji znajde po naključju. Če bi ji rekli seksi verzija R2-D2ja, ne bi zgrešili. Če bi ji rekli Eva iz raja, pa prav tako ne bi bili daleč. Prav imate, Wall-E je risanka, ki se dotakne tudi ekologije. Tudi vseh tistih problemov, na katere opozarja Al Gore. In prav ta širina jo odnese zelo daleč. Daleč čez skoraj vse risanke zadnjih let. Tudi čez globino Čebeljega filma, ki so jo mnogi prezrli povsem po krivici. Pa vendar, največji čar Wall-Eja je ljubezen. Zares čudovita in izvrstno narajena ljubezenska zgodba, kjer samotarskemu robotku glavo do konca in naprej zasuče privlačna gostja iz druge galaksije. In prav ta čustveni zasuk deluje sto na uro. Še posebej zavoljo enkratnih uvodnih prizorov, kjer Wall-E na Zemlji živi popolnoma sam. Kjer cele dneve dela kot nekakšen smetar in zbiratelj odpadkov, ki jih skrbno zlaga in ustvarja svoj red. Najprej mu gre na živce, ker mu ta red, to vsakodnevno rutino, pokvari prihod ženske, potem pa se vanjo zaljubi in pozabi na vse ostalo. In Wall-E ter Eve sta najprej kot Elliott in ET, potem pa svoj platonski odnos še konzumirata ter gresta do konca. Čez meje svojih planetov. Čez prepoved ljubezni. Kot Romeo in Julia, le da pokažeta še več čustev. Vrhunska mešanica animacije, glasbe, atmosfere in vsega tistega, kar zlepa ne boste našli v nobeni drugi risanki.

Ocena: 10/10

null null

 

29 komentarjev na “Recenzija: Wall-E”

  1. Mašon pravi:

    jaz sem tudi navdušena nad to risanko, ja… odlična je. všeč mi je, ker je kritična, medtem ko se otrokom zdi smešna, pa vendar izobraževalna (v kinu je ena mamica rekla otroku: taka bo pa zemlja če bomo vsi papirčke po tleh metali). všeč so mi tut vsi detajli, od ‘modra je nova rdeča’ (kako predobro znan čredni nagon) do psiho-botov in nenzadnje mojga najljubšega karakterja – MO-ja :) meni je sicer legendaren un prizor, kjer plešeta po vesolju – ona na lasten pogon, on pa z gasilnim aparatom.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Mašon, res je, tudi pa prizor je hudo lep in romantičen in krasen. Pako njega odnese predaleč kar dvakrat, potem pa le pošteka sistem in aparat pritiska na kratko :)
    Pa tudi ta čredni nagon si odlično izpostavila.

  3. filmoljub : WALL·E pravi:

    (moja recenzija) 8/10

  4. mimi pravi:

    A v tvoji verziji Eve zivi na drugem planetu?!!

  5. SlimT pravi:

    Ja. Res krasna risanka. Večpomenska. npr: ” Oh , we have a pool? I didn’t know we have a pool!” – pa vsak dan so se mimo VOZILI. Ring a bell?

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Filmoljub, kaj te je motilo, da ni 10?

    Mimi, da ne boš tečen/tečna popravljam in dajem v narekovaje.

    Slim
    , ta je dobra, ja :)

  7. filmoljub pravi:

    Zmotilo? Preberi recenzijo. Za oceno 9/10 je med risankami po mojem Ratatouille ali pa Levji Kralj (preberi mojo recenzijo) za 10/10 pa recimo Ghost in the Shell ali pa Grave of the Fireflies. Moje mnenje pač.

  8. mikimiska pravi:

    Ja, tale risanka je zelo poučna in zanimiva, tako kot Pixarjevi Carsi. In zanimivo vsakič ko gledaš risanko, jo vidiš na drugačen način.

  9. mimi pravi:

    “Wall-E je risanka, ki se dotakne tudi ekologije.”

    Svaka cast!

  10. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Filmoljub, uf, mene pa Ratatouile ni prepričal. Očitno sem edini. Levji kralj je klasika. S tem se strinjam. Od njega je po moje boljša le Lepotica in zver. Ghost in a Shell pa sem začel gledati in me nekako ni potegnilo noter. Zgleda da take vrste risanke niso moja scena.

  11. Marjan pravi:

    Hja, za mene se, kar se na splošno tiče, prvi del Shreka še vedno ponaša z najboljšo zgodbo. Je pa tudi Wall-E umetnina… na svojem področju.

  12. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Marjan, prvi Shrek je pomenil revolucijo glede poguma in rušenja klišejev Disneyjevih risank. To brez dvoma drži, toda Wall E je nekaj čisto drugega. Kot si ugotovil že sam, se ju ne da primerjati.

  13. marjan pravi:

    Z Disneyjem so v Shreku 1 konkretno brili norce; fenomenalno je bilo. Je pa velikanska razlika v kvaliteti med prvim in drugim delom; slednega so zajebali do amena. Tretjega dela se mi pa sploh ni dalo videti.
    Menim da je tisti, ki gre gledat film zaradi efektov in izgleda oziroma zato ker je ta film trenutno ‘in’ in popularen, duševno prikrajšan. Meni je pač pomembna zgodba, ne izgled.
    Shrek 1 pa je zame najlepša pravljica nasploh; tistega leta moral bi dobiti oskarja za najboljši scenarij. Imata pa obe zgodbi, tako Shrek 1 kot Wall-e kar nekaj vzporednic, čeprav sta povedani na zelo različen način. In vredni sta ogleda!

  14. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Marjan, meni je bil drugi Shrek še zelo okej, tretji pa je veliko razočaranje. In res je, prvi je bil atentat na klišeje Disneyjevih risank. Le spomni se tistega ptiča, ki ga je razneslo :)

  15. marjan pravi:

    Ptič, ja… Kaj šele famozni ‘babes in the woods’!
    Točno se vidi, da so na enki delali ljudje, ki so se spoznali na svoj posel. In ki jim prdvsem niso krmarili kravatarji. V drugem delu pa se točno vidi, kdo je imel krmilo v rokah. Zgodba je pocukrana, židovska, plehka in… neizstopajoča.

  16. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Marjan, ne strinjam se za drugi del. To, kar ti opisuješ, je zame tretji.

  17. Marjan pravi:

    Iztok, če pogledaš diznejeve risanke, so vse njihove zgodbe narejene po istem kopitu: nekdo si prizadeva da bi nekaj naredil, nekdo drug ga tlači v drek na vse mogoče podle načine in pri tem uživa; ko je položaj skoraj brezupen, se nekako le zasuče v prid pozitivca; tipičen diznejevski židovski scenarij, ki ga srečaš tudi v poceni in/ali zanič filmih in mamutnicah in ki mi zaudarja do neba. Takega v enki še ni bilo, v dvojki pa že.
    Poglej recimo zgodbo kung-fu pande: TO je še ena zgodba po mojem okusu in bi zaslužila oskarja in ki jo priporočam mulcem na ogled! Kot pravljica je Shrek 1 sicer še vedno glavni, a ga Kungu-fu kot ‘animiranka v celoti’ poseka. Škoda le, ker je njena slovenska sinhronizacija – zanič.

  18. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Marjan, Kung Fu Panda je bila tudi meni zelo všeč, toda daleč je od Shreka, ki je v vseh pogledih boljši. Ni tako prelomna, nima takega poguma. Glede Disneyja imaš do neke mere prav, toda to drži za stare risanke, medtem ko so nove zelo pogumne in dosti drugačne.
    Glede sinhra, bog ne daj, da gledaš naše verzije, raje si potegni dol original. O sinhru pa se itak pisal že velikokrat in me vedno prime bruhat, da ga eni tako močno zagovarjajo.

  19. Anonimnež pravi:

    Shrek je bil res prelomen, se strinjam. Panda to nemara ni v tolikšni meri (čeprav ji napredka ne gre očitati), a je še vedno izstopajoč izdelek svoje branže.
    Dizni sam pa se (tako pač menim iz izkušenj) še vedno oklepa svojih 60-letnih manter. Kdaj pa je pravzaprav nazadnje izšel kak NJEGOV izdelek, in je bil drugačen? Te nove risanke ki jih omenjaš to niso. So delo studijev, ki jih ima dizni v lasti.
    Slovenske sinhronizacije pa imajo vendarle svetle izjeme. Ledena doba 2 je boljša od originala (pravzaprav najboljši sinhro do sedaj), prav tako Sezona lova. Robote bi del nekako na isto raven kot original. Ostalo pa… Oy!

  20. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Anonimnež, pa daj no, za nobeno sinhro zadevo ne moreš reči, da je boljša od originala, saj je slaba že zaradi tega, ker je sploh sinhro. To meni ne gre skupaj in od tega ne bom nikoli odstopal. Sinhro je hud zločin nad filmom in pika.
    No ja, drugačni so brez dvoma The Aristocats, pa James and the Giant Peach, navsezadnje tudi Hercules, pa The Emperor’s New Groove in seveda Treasure Planet, kjer je bila ženska tako zelo koketna, da sem bil zelo presenečen, da si kaj takega upajo pri Disneyju. Pa drugačna se mi zdi tudi Lilo & Stich in seveda Meet the Robinsons.

  21. Marjan pravi:

    Anonimneš v prejšnjem postu sem bil jaz; podabu napisat ime:(
    Sinhro je boljši če: ima glasove podobne originalnim, do izraza še posebej pridejo in morajo priti narečja; in če se ne popači duha zgodbe in omogočiti mora, da se v zgodbo vživiš, kot bi se dogajala pri nas. Ledeni dobi 2 je to izvrstno uspelo. Poglej recimo jastrebe: v njih je z lahkoto prepoznati naše duhovne gospode (ki so tudi v črnem, haha), kar je meni osebno boljša ustreznica kot originalni glas, za katerega ne vem, na koga se navezuje. Potem slovensko pačenje ‘Aj beliv aj kn flaj…’ in tako dalje.

  22. Marjan pravi:

    Sicer pa: saj ni nujno, da kdorkoli od naju reče drugemu, da ima prav. Diskusija je tudi lahko konstruktivna, dokler so le argumentacije tehtne.

  23. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Marjan, to meni ni kul, da dobiš nekaj, kar v originalu ni bilo mišljeno. To je zame že priredba in hudo popačenje izvirnika. A kot si rekel, vsak ima svoj okus.

  24. Marjan pravi:

    Najprej: ni nam dano, da bi vsi uživali v natanko istih stvareh in na isti način(recumo v filmih, knjigah). Poleg taga pa: tudi ti veš, da se naš in ameriški način življenja tako razikujeta, da je recimo določene prizore in fraze nemogoče usloveniti, in pri tem ohraniti ‘pristnost’ izvirnika, karkoli že to komu pomeni. Zato sem zadovoljen že, če zgodba sledi izvirniku, in da ustreza mojemu dojemanju le-tega. Če temu dobro priredijo še glasovno podajanje, je končni rezultat pač toliko boljši.

  25. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Marjan, tukaj se ne bova strinjala. Sem strogo proti sinhru in zagovornik originala. Pa četudi je v albanščini.

  26. Marjan pravi:

    Amen.

  27. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Greenberg, Away We Go, The Runaways, Toy Story 3 pravi:

    [...] igrani filmi zadnjih let. Tako čudovite prizore sem nazadnje v animirani obliki videl v risanki Wall-E, to je čisti presežek animiranega filma, kjer so junaki tako zelo živi, tako zelo človeški, da [...]

  28. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Bolt pravi:

    [...] in tako zelo gledljivo, da s klišeji nima nobenih težav in da gledalca očara vsaj toliko kot Wall-E in veliko bolj kot Kung Fu Panda. In Bolt ni Usian Bolt, svetovni rekorder na sto metrov, Bolt je [...]

  29. IZTOK faking GARTNER » Recenzija: Oblivion pravi:

    [...] am Jack Harper and I’m home.” Prav imate, tole je filmska verzija animirane mojstrovine Wall-E in znanstvena fantastika, ki se z atmosfero in scenografijo perfektno pokloni starim dobrim [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !