LIFFe 2008: Distant Voices, Still Lives

2.12.2008 ob 05:35

anglija 1988, drama, režija: Terence Davies, igrajo: Pete Postelthwaite, Freda Dowie, Dean Williams, Angela Walsh

Celovečerni debi Terencea Daviesa, ki zelo nespretno in dolgočasno zmeša Ingmarja Bergmana in Woodyja Allena.

Terence Davies, ki je pred temle filmom posnel tri kratkometražce, je eden tistih režiserjev, ki zelo rad “teži”, kar pomeni, da imajo gledalci dve možnosti. Da so na njegove filme čisto nori in v njih vidijo globoke mojstrovine. Ali pa, da se dolgočasijo in jim ni jasno zakaj se vsi po vrsti počasi spreminjajo v kultno robo. Sam sem seveda v drugi skupini. No ja, ob mojem prvem srečanju z njim je pač tako. Kaj bo naprej, ne vem. Vem pa, da mi ni niti malo jasno, zakaj so tale film proglasili za enega najboljših britanskih filmov vseh časov. Lepo vas prosim, so pozabili na Jamesa Ivoryja, ki se je podobnih tem loteval na veliko bolj zanimiv ter kul način? Distant Voices, Still Lives je pač portret nevrotične družine, ki bi ga veliko bolje obrnila Ingmar Bergman in Woody Allen. Terence Davies ga obrača dolgočasno, črnobelo in razvlečeno. Povsem nezanimivo in tako, da gledalec išče tipko za hitro previjanje. Pač film o družini, ki jo razjedajo trpki spomini na nasilnega in tečnega očeta (Pete Postelthwaite). In o družini, ki se zbere na poroki starejše hčerke in krstu otročka njene mlajše sestre. In pozor, Davies napetost ves čas sprošča s petjem, kar pomeni, da je film v bistvu nekakšen socialen mjuzikl. Morda celo socialna komedija. Povedano drugače, zelo hladen in preveč počasen film, kjer so podobe in prizori premalo močni, da bi odtehtali počasno odvijanje zgodbe. Zamorjene odrske atmosfere, v katero tako zmedena družina sploh ne sodi. Na kratko, kot da bi Družino Addams režiral Ingmar Bergman. No ja, to bi bilo morda celo zabavno in kul. Toda žal jo je režiral Terence Davies, ki velikemu Švedu ne seže niti do kolen. Vsaj ne v temle filmu, ki pravzaprav nima pojma kaj bi rad.

Ocena: 3/10


Povezave do ostalih filmov iz letošnjega festivala:

http://iztokgartner.blog.siol.net/2008/12/03/liffe-2008-the-house-of-mirth/

http://iztokgartner.blog.siol.net/2008/11/29/liffe-2008-hunger/

http://iztokgartner.blog.siol.net/2008/12/06/liffe-happy-go-lucky/

 

2 komentarjev na “LIFFe 2008: Distant Voices, Still Lives”

  1. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » LIFFe 2008: The House of Mirth pravi:

    [...] veste, se moje prvo srečanje s Terenceom Daviesom, katerega filmografijo so zavrteli na letošnjem LIFFeu, ni končalo preveč [...]

  2. IZTOK faking GARTNER » LIFFe 2012: The Deep Blue Sea pravi:

    [...] Terenceom Daviesom sem se prvič srečal prav na Liffeu, kjer so leta 2008 zavrteli Distant Voices, Still Lives in The House of Mirth. Prvi mi je bil zelo dolgočasen, drugi pa dovolj zanimiv, da sem postal [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !