Recenzija: Chapter 27

17.11.2008 ob 16:51

zda 2007, drama, režija: J. P. Schaefer, igrajo: Jared Leto, Lindsay Lohan, Judah Friedlander

The Catcher in the Rye: o tipu, ki je ustrelil Johna Lenona.

Jared Leto, ki se je za vlogo zredil za celih trideset kilogramov, igra Marka Davida Chapmana, mladeniča, ki je leta 1980 umoril Johna Lennona in za nekaj trenutkov ustavil svet. Njegov portret čudaškega, asocialnega in psihično motenega moškega, ki bi si lahko kot za šalo podal roko s Travisom Bickleom iz Taksista, je vizualno resda zelo močan, toda kaj, ko mu manjka malce več igralskih sposobnosti. Malce več kilometrine, ki bi jo tak lik brez dvoma potreboval. In ki ga igralec tipa Jared Leto žal ne more upodobiti povsem prepričljivo. Kljub temu, da se je zredil in se vlogi brez dvoma predal do konca. In da je Marka Davida Chapmana prekopiral do potankosti. Natanko tak je tudi film. Predan in zagret v svoji želji po čimbolj prepričljivem prikazu resničnih dogodkov. Po čim bolj globoki in patološki atmosferi, kjer naj bi gledalec občutil vse junakove stiske in psihosomatske motnje. Žal ostane na pol poti. Tako kot predstava Jareda Leta. Dobro, a premalo, da bi zares dosegel želeni cilj. Le poglejte Scorsesejevega Taksista, pa vam bo takoj jasna razlika o kvaliteti. Razlika med solidnim in zares dobrim filmom. Prav imate, Chapter 27 ni dobil prave kino distribucije, saj so mu kritiki očitno zamerili površnost in pretirano željo po kvaliteti, ki ga v bistvu pokoplje, distributerji pa v njem niso videli kakšnega večjega potenciala. Pa vendar, zgodba o morilcu Johna Lennona nas nostalgično spomni na čase, ko je svet še upal na boljši jutri. In ko je Lennon zapel Give Peace a Chance. In na možakarja, ki je to upanje pokopal z nekaj streli v njegovo nič hudega sluteče telo. Lennon je bil “prerok”, Chapman pa njegov oboževalec, ki je začutil, da ga mora odstraniti. Da to počne v imenu Boga. In seveda z inspiracijo kultnega romana The Catcher in the Rye, ki ga je imel pri sebi tudi v trenutku umora. Res je, Chapmanu je bil Holden Caulfield, junak romana, pisan na kožo. Poistovetil se je z njim. Podobno kot John Hinckley Jr. , ki je streljal na Ronalda Reagana in lovil pozornost igralke Jodie Foster, v katero se je zaljubil prav v Taksistu. Chapman je v Lennonu očitno videl nevarnost. Nekoga, ki je šel predaleč. In nekoga, ki se igra Boga. Morda mu je zameril tudi to, da je šel po svoje in da so The Beatles razpadli. Kdo bi vedel, kaj se je takrat zares pletlo v njegovi bolni glavi. V imaginarnem svetu J. D. Salingerja. In pozor, Lennon je takrat stanoval v hotelu, kjer je Roman Polanski posnel Rosemaryjinega otroka, ekipa Charlesa Mansona, ki je brutalno umorila njegovo ženo Sharon Tate, pa je svoj krvavi pohod poimenovala Helter Skelter, kar je bil seveda tudi naslov ene izmed pesmi skupine The Beatles. Ali kot je rekel Mark David Chapman: “To je preveliko naključje.”

Ocena 3

null

 

6 komentarjev na “Recenzija: Chapter 27”

  1. filmoljub pravi:

    …je vizualno resda zelo močan, toda kaj, ko mu manjka malce več igralskih sposobnosti.

    Hočeš reči, bil bi zelo dober, če le ne bi bil tako slab?

    …stiske in psihosomatske motnje.

    Zanimivo. Ima čir na želodcu? Nemara povišan holesterol? Morda je anksiozen in slabo spi?

    …to upanje pokopal z nekaj streli v njegovo nič hudega sluteče telo.

    Je bil Lennon pravzaprav že mrtev, ko ga je ustrelil? Ah, že razumem. Lennon je napad pričakoval, le njegovo telo ga ni.

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Filmoljub, kako se ti da :)
    No, pa dajva.
    1. Vizualno je Chapmanu enkratno podoben, toda žal nima dovolj igralske karizme, da bi zares vžgal.
    2. Brez dvoma ima anksioznost in brez dvoma slabo spi.
    3. To upanje je pokopal z nekaj streli v njegovo nič hudega sluteče telo.

  3. filmoljub pravi:

    1. Mogoče v tem filmu. Zato pa je recimo v Rekvijemu fenomenalen. Jebi ga, Schaefer pač ni Aronofsky.
    2. Če ti tako praviš.
    3. Super, hvala. Zdaj pa mi je jasno.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Filmoljub, v Rekvijemu je bil res odličen. Sicer pa je tudi film čista briljanca in eden mojih najmočnejših filmov vseh časov, kjer tudi ostala ekipa trga gate.

  5. notnow pravi:

    Ta film sem si pa celo ogledala – ampak to že dolgo časa nazaj. Se pa spomnim, da mi je bil precej dolgočasen.

    Kar je pa najbolj žalostno od vsega, je pa dejstvo, da se je Jared Leto toliko zredil zavoljo (tega) filma! Pa ko bi bil vsaj film potem dober…ampak žal ni. In tako vse skupaj izpade žalostno.

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Notnow, res je, Leto je očitno računal na kake nagrade. Vse kar je dobil, je bilo le hudo matranje s hujšanjem.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !