IZTOK faking GARTNER

« | | »

James Bond: Tomorrow Never Dies

13.11.2008

zda 1997, režija: Roger Spottiswoode, igrajo: Pierce Brosnan, Jonathan Pryce, Michelle Yeoh, Teri Hatcher, Judi Dench, Desmond Llewelyn, Joe Don Baker, Otto Gotz, Samantha Bond, Vincent Schiavelli, Ricky Jay, Celia Thomsen

James Bond devetnajstič, Pierce Brosnan drugič.

Leta 1995 se je Pierce Brosnan končno preizkusil v vlogi Seana Conneryja, Georgea Lazenbyja, Rogerja Moorea in Timothyja Daltona ter Jamesa Bonda po šestih letih pavze več kot uspešno prenesel v devetdeseta, kjer je GoldenEye s svetovnim izkupičkom 350 milijonov dolarjev postal najuspešnejši bondovski film vseh časov. To, kar je Dalton zamočil, je Brosnan popravil, James Bond pa je ponovno postal titso, kar je bil v času Conneryja in Moorea. Se pravi popolni gentleman, nepopravljivi babjak in tajni agent s smislom za humor. In Tomorrow Never Dies ima vse tisto, kar so imeli njegovi predhodniki. Dekleta, glavnega negativca, Bondovega šefa Mja (v prvih enajstih filmih ga je igral Bernard Lee, nato Robert Brown, od leta 1995 dalje pa Judi Dench), izumitelja Qja (še vedno Desmond Llewelyn), tajnico Moneypenny (v prvih štirinajstih filmih Lois Maxwell, pri Daltonu Caroline Bliss, od leta 1995 pa Samantha Bond) in številne akcijske prizore, ki rešujejo morebitne luknje v osnovni zgodbi. Čast glavnega zlobneža je tokrat pripadla Jonathanu Pryceu, ki je zelo dobro upodobil medijskega magnata Elliota Carverja, šefa časopisa Tomorrow, ki dogodke za svoje vroče članke zrežira kar sam in s pomočjo svoje prebrisane ekipe. Ker ga ne zanimajo zvezdniški trači, si raje izmišljuje politične pizdarije, kar pomeni, da inscenira lažno krizo med Kitajsko in Anglijo, ki lahko privede do tretje svetovne vojne. Ni kaj, tip se pač zaveda, da so mediji najmočnejše orožje na svetu. In da so prav mediji tisto, v kar ljudje najbolj verjamejo. Za mešanje štren sta namesto Famke Janssen in Izabelle Scorupco poskrbeli Michelle Yeoh in Teri Hatcher, ki sta obe na Bondovi strani. No ja, druga je resda žena glavnega negativca, toda ker je bila nekoč Bondova ljubica, kmalu konča v njegovem objemu. In pozor, prav Teri Hatcher ima to čast, da Bondu primaže zaušnico, potem pa stare zamere pogliha med rjuhami in s pojasnilom, da jo je zapustil, ker mu je prišla preblizu. Za razliko od pogumne kitajske agentke Wai Lin, ki jo igra prej omenjena Michelle Yeoh, učenka Jackiea Chana, ki izgleda kot ženska inačica Bonda. Povedano drugače, Bond je Batman, Wai Lin pa je Batgirl. Njegova desna roka, brez katere bi mu šlo tokrat zelo težko. Azijska dekleta smo videvali predvsem v starejših Bondih, kjer je bil glavni Sean Connery, največ pa jih je bilo seveda v filmu You Only Live Twice. Prav imate, Wai Lin najprej zatrdi, da vedno dela sama in da je ne privlači, malce kasneje pa prekrši obe pravili in prav tako kot Teri Hatcher konča pod njim. GoldenEye se je dogajal v Rusiji na na Kubi, Tomorrow Never Dies pa se prestavi v Saigon in Nemčijo. Akcije so odvrtijo v vodi, zraku, na ladji, letalu in na cesti, kjer tank nadomesti motor. Izumitelj Q na sceno privleče genialni BMW, ki ga lahko Bond upravlja tudi z daljincem. Joe Don Baker je spet CIA agent Wade, kar pomeni, da mu moramo oprostiti dejstvo, da je v The Living Daylights igral zlobneža. Šefici Judi Dench pa se pridruži še njen kolega iz serije As Time Goes By. James Bond je tokrat tako zelo zaposlen, da skorajda nima časa za ženske, elegantno obleko pa nadene le redkokdaj, saj je ves čas v športnih oblačilih. Na začetku filma se na hitro pomečka z lingvistko Celio Thomsen, poleg martinija pa rukne še nekaj kozarčkov smirnofa. Če bi mu rekli Indiana Jones, ne bi kaj dosti zgrešili. Če bi se spomnili filma Octopussy, pa prav tako ne bi bili daleč. Kdo mu za kako sekundo ukrade šov? Jonathan Pryce, ko oponaša Michelle Yeoh. Njegovi možje, ki odprejo Bondov BMW. Vincent Schiavelli v vlogi psihopatskega doktorja. In verjetno tudi Carverjev genialni asistent Goupta (pevcu Koradu podobni Ricky Jay) ter divji blondinec Stampler (Dolphu Lundgrenu podobni Otto Gotz), ki končata na enak način kot vsi Bondovi sovražniki. Naslovno pesem je malce neprepričljivo odpela Sherly Crow, uvodno sekvenco pa kot za šalo poseka GoldenEye. Obe dekleti ne sežeta do Famke Janssen, je pa zato glavni negativec veliko boljši od Seana Beana in Gottfrieda Johna. Fina zabava za nedeljsko popoldne in malce zrejeni Pierce Brosnan, ki se je v Bonda vživel do konca in naprej. In pozor, njegova nesrečno preminula žena Cassandra Harris je leta 1981 nastopila v bondiadi Samo za tvoje oči, ki jo je seveda produciral leta 1996 preminuli Albert R. Broccoli, kar pomeni, da je vodilno palico prevzela njegova hčerka Barbara, ki to počne še danes. Prav stari dobri Albert pa je Brosnana prvič opazil že leta 1981, ko je na snemanju bondiade Samo za tvoje oči obiskal svojo izbranko. Tomorrow Never Dies je v Sloveniji štartal dan pred Ameriko, kjer ga je zadaj pustil le Titanic. Teri Hatcher se je jezila, da njena vloga ni bila večja, kar pa je jasno, saj je bila v petem mesecu nosečnosti. Tomorrow Never Dies kot za šalo ujame tempo in atmosfero Zlatega očesa, saj ponuja dovolj dobro mešanico akcije, zabave in vseh tistih prijemov, ki Bonda ločijo od ostalih filmov.

Ocena: 8/10


 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 13.11.2008 ob 22:57 pod James Bond, recenzije. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Ni odziva na “James Bond: Tomorrow Never Dies”
Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !