Kulti in klasike: The Missouri Breaks

27.10.2008 ob 17:30

zda 1976, vestern, režija: Arthur Penn, igrajo: Marlon Brando, Jack Nicholson, Harry Dean Stanton, Randy Quaid, Kathleen Lloyd, Frederic Forrest, John P. Ryan

Po krivici prezrta mojstrovina.

Če se ozrem po filmografiji Arthurja Penna, ki nam je dal tudi klasiki Bonnie & Clyde in Little Big Man, naletim na dva filma, ki ju je filmska umetnost prezrla povsem po krivici. Prvi je The Chase, ki ga je Penn posnel leta 1966, drugi pa je The Missouri Breaks, ki ga je posnel natanko deset let kasneje. In pozor, v obeh je glavni Marlon Brando, oba pa sta naletela na zelo mlačen odziv kritikov in gledalcev. Še več, The Missouri Breaks je kultni kritik Leonard Maltin proglasil za najslabši film daleč na okoli in mu pripel najnižjo možno oceno. Huda krivica in še večja napaka. The Missouri Breaks je namreč enkraten film. Zelo zabaven, odbit in drugačen. In prav ta drugačnost, ki se vidi predvsem v igri Marlona Branda, je morda glavni razlog za mlačen sprejem. Prav imate, Brandu se je po Botru in Poslednjem tangu v Parizu začelo jebati za filme. Na snemanje je hodil nepripravljen, dialoge si je izmišljeval sproti, scenarija pa se je držal s pomočjo kartic, na katere je špegal med snemanjem. Prav zato je njegov plačani morilec Robert E. Lee Clyton tako zelo dober, poseben, edinstven, zabaven in neponovljiv. Prav zato sem užival v vsaki sekundi, ko je bil na ekranu in ko je preganjal in zafrkaval konjske tatove, ki jih vodi nič manj izvrstni Jack Nicholson alias Tom Logan. Možakar, ki s svojimi kompanjoni (Harry Dean Stanton, Randy Quaid, John P. Ryan, Frederic Forrest) kupi ranč in razmišlja o dokaj mirnem ter poštenem življenju. Toda, ker gre na živce ostarelemu posestniku Davidu Braxtonu (John McLiam), ki mu spelje tudi hčerko Jane (Kathleen Lloyd), ta nadenj pošlje zloglasnega plačanega morilca Roberta E. Lee Clytona. Vestern, ki se požvižga na prav vse klišeje vesternov. In film, ki ga ni na tako drugačen način uspel posneti nihče več.

Ocena 4 in pol

null

 

13 komentarjev na “Kulti in klasike: The Missouri Breaks”

  1. spookymulder spookymulder pravi:

    Hm, hno ja, tale film sem sicer videl že kar nekaj časa nazaj, se mi pa zdi, da je na bolj slabe odzive naletel predvsem zato, ker nima prav dosti skupnega z divjim zahodom. Roparji vlakov in tatovi konj, ki so hkrati tudi izjemni gentlemani in (v prisotnosti žensk) zelo elokventni sogovorniki in silni življenjski filozofi, maksimalno emancipirane ženske, ki se lahko brez težav družijo z nepoznanimi moškimi, med tem ko je varuh zakona (kolikor se spomnim Brandon ne igra tipičnega morilca, temveč neke vrste čuvaja, ki lovi konjske tatove) pa je tak čudak in ekscentrik, da bi v resnici že davno dobil kroglo v hrbet. Da ne bo pomote, igralska zasedba in izvedba je odlična, če pa človek malce pogleda samo zgodbo in njeno vrednost ter merodajnost v resničnem svetu, se vse skupaj razblini kot kafra.

  2. blitz blitz pravi:

    se strinjam s spookyem. Ta film sploh ni western. Prvič sem ga gledal pri petnajstih in bil razumljivo razočaran. Včeraj sem ga pa nekoliko zamudil, ampak vseeno videl dovolj, da sem se zabaval. Bi rekel, da gre za film vrste Šund ali 12 Opic in verjetno western publika res ni najbolj neprimerna.

    Scena, ko Logan Clytonu prereže vrat, je vsekakor ena najgenijalnejših usmrtitev ever. :lol:

  3. selemjan selemjan pravi:

    1. Ta film JE western
    2. Slab je zaradi katastrofalnih tehničnih aspektov, še posebej zaradi montaže, ki seka sekvence kar na hojladri

  4. selemjan selemjan pravi:

    Aja, še nekaj – ta film sam je klišejski western svoje dobe

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Spooky, prav zato mi je bil všeč.

    Blitz, ta scena je tudi mene navdušila do konca. A veš, ga vpraša: “Uganeš s čim sem te zbudil,” on pa ima že prerezan vrat. Hudo dobro.

    Selemjan, če vprašaš mene, je montaža namerno takšna.

  6. selemjan selemjan pravi:

    Hmm … ne bi rekel.
    Drugače je pa film klišejski western nove dobe zato, ker pripoveduje zlajnano zgodbo Konca zahoda … saj veš, tisto ‘outlawi izumirajo, zahod se civilizira’ fora. Vsak od teh filmov hoče za vselej pomesti s samim žanrom (npr. Butch Cassidy & The Sundance Kid, Ride The High Country)

  7. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Selemjan, mene je navdušil do konca. V njem pa sem kljub klišejem opazil celo vrsto prijemov, ki jih v drugih vesternih zlepa ne boš našel. Le spomni se Marlona Branda.

  8. spookymulder spookymulder pravi:

    V bistvu je problem prav Brando (in deloma tudi Nicholson), ki igra, kot da je njegova vloga bolj pomembna od celega filma. Da je film tu zato, da služi za kuliso njegovi vlogi in ne obratno, da bi on s svojo vlogo dopolnil in smiselno zaključil film. Dobro, gledano samostojno je v tej vlogi fenomenalen, gledano v okviru filma pa je katastrofalen.

  9. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Spooky, mar ni čar velikih igralcev prav v tem, da s svojo predstavo rešijo slab film? In da so prav zato tako veliki, ker skoraj vedno zasenčijo cel film?

  10. spookymulder spookymulder pravi:

    Da, čar velikih igralcev je, če film rešijo, ne pa, da ga zasenčijo. Nak, filmi, ki jih igralci zasenčijo, zares ne morejo biti dobri.

  11. bojch pravi:

    alo stari ka si dans po tvju? ce si, kdaj?
    ajde legenda

  12. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Spooky, bluziš.

    Bojch, bil sem že ob 19. uri, zdaj pa bom ob 23. še enkrat.

  13. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Happy Birthday: Arthur Penn pravi:

    [...] kulti-in-klasike-the-missouri-breaks/ nekoc-in-danes-jane-fonda/ vse-najboljse-warren-beatty/ happy-birthday-dustin-hoffman/ [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !