Kot veste se o obisku marsovcev zadnje dni veliko govori tudi pri nas. Predvsem v Ajdovščini in v Mariboru, kjer naj bi ljudje na nebu opazili leteče krožnike. Pa ne tiste, ki jih jezna žena vrže v moža, marveč tiste, ki jih pilotirajo izven zemeljska bitja. In pozor, avstralska vedeževalka Blossom Goodchild je obisk marsovcev med drugim napovedala prav za Slovenijo. Prav za 14. oktober. In to že na začetku avgusta. Dejala je, da bodo leteči krožniki vidni po vsem svetu in da nas končno čaka neizpodbiten dokaz, da v vesolju nismo sami. Ali kot je rekel legendarni Carl Sagan: “Če smo v vesolju sami, bi bila to ogromna potrata prostora.”

null

Pri vseh teh marsovskih opažanjih mi je bilo vedno najbolj zanimivo to, da ljudem, ki opazijo leteči krožnik, nihče ne verjame. Niti najboljši prijatelji, kaj šele policija in oblasti. Za to so seveda krivi filmi, kar nejeverni Tomaži vedno uporabijo v svoj prid. Rekoč: “Preveč filmov gledaš, dragi moj.” Sicer pa, če so marsovci res takšni kot v večini filmov, nam trda prede. Marsovci so namreč v večini filmov zlobne pošasti, ki nas hočejo uničiti. Izjema sta recimo le Spielbergova filma Vesoljček in Bližnja srečanja tretje vrste. Vse ostalo so zlobna bitja, ki hočejo zjebati Zemljo. Lovkaste beštilje, ki bi se jih prestrašil tudi prej omenjeni Carl Sagan.

null

Nekaj brez dvoma velja. In sicer to, da so marsovci očitno veliko bolj razviti od nas. Mi do njih ne moremo, oni pa kot je videti to počnejo že vrsto let. Da se jih večina Zemljanov boji, je poleg filmov kriv tudi kolega Orson Welles, ki je davnega leta 1938 s svojo radijsko ekranizacijo Vojne svetov povzročil pravo paniko. Američani so mu namreč nasedli in verjeli, da gre zares. Da so jih tudi v resnici napadli marsovci in da Welles vsega skupaj ni le zaigral.

null

Prav zato me čudi, da po drugi strani še vedno dvomijo v tako imenovani Roswell incident, kjer naj bi ameriška vojska sestrelila leteči krožnik, ujela marsovce in na njih izvajala celo poskuse. Slike so namreč več kot prepričljive, toda pri takih rečeh se vedno najde cela vrsta strokovnjakov, ki se trudi dokazati, da je vse skupaj le montaža. Le zavajanje javnosti, da marsovci obstajajo. Huh, saj res, kaj pa če je zavajanje javnosti prav to, da marsovci ne obstajajo. Možje v črnem bi o tem seveda vedeli povedati marsikaj zanimivega.

null

Kaj vi, dragi moji bralci, ste kdaj videli leteči krožnik? Poznate koga, ki ga je videl? Ste bili kdaj prepričani, da ga vidite, potem pa se je izkazalo, da gre za malce čudno letalo. Saj res, poznate koga, ki so ga marsovci ugrabili in zamenjali s kopijo? Ali še bolje, poznate koga, ki je marsovec. Ki torej ni Zemljan, saj se obnaša preveč čudno? Če vprašate mene, vam lahko zaupam, da poznam kar nekaj ljudi, za katere sumim, da so marsovci. Preveč drugačni so, da bi bili Zemljani. Včasih pomislil, da tudi sam nisem Zemljan. Da sem že od rojstva z nekega drugega planeta, kjer sem spoznal tudi svojo Tino.

In ko smo že pri moji Tini, je prav, da pojasnil še naslov tegale zapisa. Moja Tina je sicer zelo pogumna punca, toda ko beseda nanese na marsovce, se močno prestraši. In ker so bili včeraj bojda tudi v Sloveniji, se je prestrašila tako zelo, da sem moral pozabiti na posteljne radosti. No ja, bolje izgovor o marsovcih, kot izgovor, da jo boli glava, mar ne.