Kulti in klasike: The Man Who Knew Too Much (1956)

9.10.2008 ob 12:00

zda 1956, triler, režija: Alfred Hitchcock, igrajo: James Stewart, Doris Day, Brenda De Banzie, Bernard Miles, Daniel Gelin

Samo Alfred Hitchcock je bil tako velik car, da si je lahko privoščil rimejk svojega filma. In to celih 22 let kasneje.

Drži, stari dobri Hitch je zgodbo o paru, ki se na počitnicah zaplete v hudo nevarno pizdarijo in medtem doživi celo ugrabitev svojega otroka, posnel že leta 1934, kjer sta moža in ženo igrala Leslie Banks ter Edna Best. Počitnice so se odvijale v Švici, film je bil skoraj celo uro krajši, otrok pa ni bil sinek, marveč hčerkica. Tokrat sta mož in žena James Stewart in Doris Day, počitnice so odvijejo v Maroku, film je skoraj celo uro daljši in v barvah, otrok pa ni hčerkica, marveč sinek. Res je, original je imel tudi prefinjen angleški humor, rimejk pa ima bolj razkošne scene in višji proračun. Prav imate, filmi Alfreda Hitchocka se ne znajo postarati. Ali še bolje, starajo se kot vino, ali še bolje, starajo se kot Sophia Loren. Starejši kot so, bolj jih znamo ceniti. In bolj se zavedamo kako zelo dobri so. In The Man Who Knew To Much, ki ga je mojster posnel med Dvoriščnim oknom in Vrtoglavico, kjer je ravno tako igral James Stewart, je film, ki se ne zna postarati. Torej film, ki se je postaral več kot odlično. Še vedno je tako dober kot leta 1956. Ne ravno Hitchev najboljši, pa vendar dovolj napet, zanimiv, dinamičen, na trenutke celo zabaven in tak, da vedno znova pademo noter. James Stewart in Doris Day sta seveda zakonca McKenna, ki si skupaj s sinčkom privoščita počitnice v Marakešu. Počitnice, ki jih zelo kmalu zdela vrsta skrivnostnih pripetljajev, za katere se zdi, da nekaj pomenijo, pa četudi nihče ne ve, kaj bi lahko pomenili. Tu so misteriozni ostareli pari, še bolj misteriozni butlerji in misteriozni naključni prijatelji. Ko žena Josephine sumi, jo mož Benjamin opozarja, da pretirava in da spet vidi nekaj, česar ni. Ko se zgodi umor in ko prav Benjamin izve, da nekdo v Londonu pripravlja atentat na zelo pomembno osebo, pa mu je seveda jasno, da je imel prav. Zelo napeta situacija, kjer zakoncema McKenna ugrabijo še sina, gledalca drži do konca filma, ki mu gre morda očitati le malce preobilno minutažo in seveda dejstvo, da je bil njegov predhodnik prav tako zelo dober. Da ne pozabim, Hitcha boste morda ujeli na trgu med točko akrobatov. Tokrat le v hrbet in tako zelo ekspresno, da vam bo ušel četudi boste stisnili pavzo. Da ne pozabim še enkrat, sekvenca v Albert Hallu je dolga celih 12 minut, mojster pa jo je zrežiral brez enega samega dialoga. Dovolj je bila le glasba in nizanje 124-ih posnetkov. In seveda, Doris Day, ki je prav v tem filmu zapela svojo nepozabno Que Sera Sera, je bila sprva proti, da takšno otroško pesem v tako resnem filmu sploh zapoje. In pozor, zapoje jo v duetu s sinom, ki potem izgine, prizor pa je tako zelo presunljiv, da pomislimo, da ga sploh ni posnel Hitch. Prav Hitch je blondinke namreč raje mučil, kot pa jih dajal v take nežne sekvence.

Ocena 4

null

 

1 komentar na “Kulti in klasike: The Man Who Knew Too Much (1956)”

  1. Najstarejši še živeči filmski zvezdniki « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] ujela v filmih z Rockom Hudsonom, sicer pa zelo znana tudi po filmih Calamity Jane in recimo The Man Who Knew Too Much.  Iz velikih platen se je umaknila konec šestdesetih, lani pa je izdala celo nov glasbeni [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !