Kulti in klasike: The Rose, Hello Dolly, Superfly, Solaris, The Girl in the Red Velvet Swing, Dragonwyck, Serie Noire, The Italian Job, Beau Pere, El Topo

10.09.2008 ob 20:00

THE ROSE (zda 1979, glasbena drama, r: Mark Rydell, i: Bette Midler, Alan Bates, Frederic Forrest, Harry Dean Stanton, David Keith) Hudo predolga, razvlečena, tretjerazredna in nezanimiva biografija Janis Joplin. Debitantka Bette Midler je Rose, reinkarnacija Janis Joplin, divja, vroča, jezikava in super zvezdniška rok pevka, ki ljubi mamila, seks, alkohol in rock’n'roll. Ko si hoče vzeti leto dni dopusta in se posvetiti novemu fantu (Frederic Forrest), njen menedžer (Alan Bates) izgubi živce, zahteva nadaljevanje izredno uspešne turneje in se požvižga na depresijo, utrujenost in vedno večje količine alkohola. Vzpon in propad glasbene zvezde, pretirano hvaljena Bette Midler, porazen scenarij, drugorazredni songi in režiser, ki ni bil dorasel zastavljeni nalogi.

Ocena: izguba časa

HELLO, DOLLY (zda 1969, mjuzikl, r: Gene Kelly, i: Barbra Streisand, Walter Matthau, Michael Crawford, E.J. Peaker, Marianne McAndrew, Tommy Tune, Louis Armstrong) Premalo cenjena in po krivici popljuvana mojstrovina, ki so ji nesramno pripisali zasluge za zaton mjuziklov. Barbra Streisand je Dolly Levi, elegantna, zvita, spletkarska, očarljiva, zloglasna, razvpita in strašno simpatična gospodična, ki se spozna na zmenke, poroke, samske moške, ovdovele dame, pohotne bogatašinje in potrebne mladce. Kot Emma, le da si je ni izmislila Jane Austen. Kot Shirley Booth iz filma The Matchmaker, le da zna tudi peti in plesati. Poznajo jo vsi, pozna jo ves Pariz. Pozna jo bogati samec Walter Matthau, ki nujno potrebuje ženo. Pozna jo tudi Michael Crawford, nerodni osemindvajsetletni mladenič, ki si želi vsaj enkrat v življenju poljubiti žensko. In seveda, pozna jo tudi nepozabni Louis Armstrong, ki ji zapoje: »Hello, Dolly.« Gene Kelly režira enako dobro kot pri Plesu v dežju in Amerikancu v Parizu, Barbra Streisand se topi od užitka, Walter in Michael nas zabavata sto na uro, dve uri in pol pa mineta v dvajsetih minutah. Gledalci so obrnili hrbet, mjuzikl je umrl, studijski šefi pa so znoreli. Jasno, saj je bil Hello, Dolly posnet dvajset let prepozno. Škoda, saj bi se v petdesetih zagotovo spremenil v največji film vseh časov.

Ocena: presežek

SUPERFLY (zda 1972, kriminalka, r: Gordon Parks Jr., i: Ron O’Neal, Carl Lee, Julius W. Harris, Sheila Fraizer, Charles McGregor) Končno film, kjer diler na koncu odnese celo kožo. Ron O’Neal je Priest, lokalni dilerski superzvezdnik, čisto pravi superfly, elegantni player, ki se odloči, da bo prodal še zadnje zaloge kokaina, pobasal milijon dolarjev in se umaknil v pokoj. Partnerji seveda ponorijo, policija mu hoče stopiti na prste, konkurenca pa tuhta kako bi ga zašila. Ostra, trda, frajerska in zares črna kriminalka, ki jo je glasbeno opremil legendarni Curtis Mayfield. Večno.

Ocena: presežek

SOLARIS (rusija 1972, znanstveno fantastična drama, r: Andrei Tarkovsky, i: Donatas Banionis, Natalya Bondarchuk, Yuri Yarvet, Anatoly Solonitsin) Ena Odiseja 2001 je bila povsem dovolj. Absolutno predolga, neverjetno dolgočasna, premalo intrigantna in zoprno razvlečena ruska klasika, komunistični odgovor na Kubrickovo Odisejo, kjer psiholog Kris (Donatas Banionis) na zapuščeni vesoljski ladji odkriva paranormalne pojave, išče skrivnostnega morilca in se srečuje s svojo mrtvo ženo (Natalya Bondarchuk). Andrei Tarkovsky znova slika, namesto da bi snemal, gledalci, ki bodo zdržali čisto do konca pa si zaslužijo spomenik na moskovskem Rdečem trgu. Očitno film, ki mu nisem bil nikoli dorasel. In film, ki bi ga moral videti vsaj stokrat, da bi me zares prevzel. No ja, Odisejo je treba videti vsaj dvatisočkrat, da jo zares poštekaš, in potem še enkrat, da jo poštekaš povsem pravilno.

Ocena: izguba časa

THE GIRL IN THE RED VELVET SWING (zda 1955, dramski triler, r: Richard Fleischer, i: Joan Collins, Ray Milland, Farley Granger, Cornelia Otis Skinner, Glenda Farrell) Ko se moški pulijo za Grace Kelly in Audrey Hepburn, dobimo komediji High Society in Sabrina, ko to počnejo zavoljo Joan Collins, pa se zgodi zverinski umor sredi prestižnega newyorškega koncerta. Gotovo ste slišali za zloglasnega arhitekta Stanforda Whitea (Ray Milland), ki je na začetku dvajsetega stoletja osvajal koketno mladenko Evelyn Nesbit (Joan Collins), si nakopal jezo njenega nevrotičnega moža Harryja Thawa (Farley Granger) in končal s prestreljeno glavo sredi prestižne newyorkške restavracije, kjer je ne glede na številne ugledne goste vedno dobil najboljši sedež v hiši. Vroče nedolžna Evelyn je bila ljubezen njegovega življenja, ki pa je žal ni mogel uradno zamenjati s svojo ugledno ženo. Ko jo je pustil na cedilu, je podlegla lepim besedam mladega gizdalinskega milijonarja Harryja Thawa, bolestno ljubosumnega na arhitektovo slavo, ki je s poroko vendarle dosegel svojo zmago. Vse dokler se nista znašla na isti prireditvi, kjer je Stanford Thaw znova dobil najboljši sedež in pobral vso pozornost javnosti. Dovršena, barvita, scenografsko bogata, psihološko dodelana in izredno prepričljiva resnična zgodba, ob kateri se lahko vprašamo, zakaj Joan Collins ni nikoli postala Elizabeth Taylor, ampak le deklica na rdeči žametni gugalnici.

Ocena: presežek

DRAGONWYCK (zda 1946, srhljivka, r: Joseph L. Mankiewicz, i: Gene Tierney, Vincet Price, Walter Huston, Glenn Langan, Anne Revere, Jessica Tandy) Prikupna Gene Tierney očitno ni gledala filma Shock, kjer je Vincent Price ravno tako umoril svojo ženo in potem edino pričo strpal v svojo umobolnico. Tokrat to stori zaradi tega, da se lahko poroči s svojo mlado sestrično, ki pa mu potem rodi hudo bolnega otroka, kar v njem povzroči srdito jezo in na plan potegne njegov pravi obraz, srhljivo, tiransko kreaturo, ki hoče stran spraviti še njo. Malce prestar, premalo napet in na trenutke dolgočasen debi legendarnega režiserja Josepha L. Mankiewicza.

Ocena: nič posebnega

SERIE NOIRE (francija 1979, komična kriminalna drama, r: Alain Corneau, i: Patrick Dewaere, Marie Trintignant, Myriam Boyer, Bernard Blier, Jeanne Herviale) Rimejk Lolite. Če zrelega moškega (Patrick Dewaere) zmeša petnajstletna deklina (Marie Trintignant), ki mu že takoj na začetku pokaže vse svoje čare, ta isti moški najprej nažene svojo ženo (Myriam Boyer), ubije mladenkino teto, ukrade njen denar, zločin naprti svojemu prijatelju, se požvižga na svojega šefa in počne reči, ki jih je pred leti počel tudi nesrečni James Mason v Kurbickovi Loliti. Zelo gledljiva, navihana, odbita in ravno prav dramska štorija za ljubitelje nevrotike.

Ocena: vredno ogleda

THE ITALIAN JOB (anglija 1969, komična kriminalka, r: Peter Collinson, i: Michael Caine, Noel Coward, Benny Hill, Raf Vallone, Maggie Blye, Tony Beckley) Skupina tatov sredi Rima ukrade za štiri milijone dolarjev zlatih ploščic, povzroči največjo prometno gnečo vseh časov in v zgodovino za vedno zapelje simpatične mini kuperčke. Izredno zabavna, dinamična, razgibana, dirkaška in morda malce preveč preprosta angleška komedija, ki je letos dobila izvrsten istoimenski ameriški rimejk. Michael Caine je vodja tolpe, Noel Coward vse skupaj organizira iz aresta, Benny Hill je zmedeni profesor, dir z avtobusom pa se je končal tako, da so gledalci pričakovali drugi, tretji, četrti in peti del.

Ocena: vredno ogleda

BEAU PERE (francija 1981, drama, r: Bertrand Blier, i: Patrick Dewaere, Ariel Besse, Maurice Ronet, Genevieve Mnich) Štirinajstletna smrklja (Ariel Besse) zapelje svojega očima (Patrick Dewaere). Dolgočasna, premalo razgibana, klišejska in mrtva inačica Lolite, kjer Patrick Dewaere za razliko od izvrstnega in izredno podobnega filma Serie Noire iz leta 1979, ne sme početi prav nobenih neumnosti. Škoda, saj mu mir in disciplina nista pisana na kožo.

Ocena: izguba časa

EL TOPO (mehika 1971, western, r: Alexandro Jodorowsky, i: Alexandro Jodorowsky, Mara Lorenzio, Robert John, Paula Romo, Brontis Jodorowsky, David Silva, Jacqueline Luis, Alfonso Arau) Kot da bi Jezus Kristus režiral The Wild Bunch. Alexandro Jodorowsky, filozof, surrealist, cirkuški klovn, lutkar, pisatelj, gledališčnik, osebni prijatelj legendarnega pantomimika Marcela Marceauja, avtor gibanja, ki je častilo bajeslovnega boga Pana, kreator stripa Fabulas Panicas, zvezda izgubljenega filma The Severed Head, kjer je igral tudi Maurice Chevalier, možakar, ki je hotel že leta 1975 ekranizirati roman Dune, v glavne vloge postaviti Orsona Wellesa in Salvadorja Dalija ter glasbo zaupati skupini Pink Floyd, in seveda režiser El Topa, kultnega vesterna, kamor je zmetal vse tisto, kar je mislil da mora. Divjo bando, Biblijo, serijo Kung Fu, Sergia Leoneja, Fellinija, surrealizem, halucinacije, seks, lezbištvo, kastracijo, menihe s krvavimi zadnjicami, nasilje, spreobrnitev, Adama, Evo, Mojzesa, Jezusa, številne filozofe, budizem, teater absurda, pantomimo, klovne, narcizem, vojerizem, akcijo, grotesko in komedijo. Zgodba o vase zagledanem odpadniku El Topu (Alexandro Jodorowsky), po naše Krtu, ki svojega sinčka (Brontis Jodorowsky) zamenja za ljubico (Mara Lorenzio) in jo mahne v puščavo, kjer s pomočjo trikov obračuna s štirimi najboljšimi revolveraši, dobi občutek krivde, se iz boga spremeni v služabnika, svojo ljubico izgubi zaradi lezbično naravnane in skrajno skrivnostne ženske v črnem (Paula Romo), dvajset let preživi v komi, se spremeni v meniha in pouličnega klovna, poskuša rešiti telesno zmaličene ujetnike, se zaljubi v simpatično pritlikavko (Jacqueline Luis) in znova sreča svojega sedaj odraslega sina (Robert John), ki ga seveda močno sovraži. Zgodba o tipu, ki ga sestavljajo najmanj trije Clinti Eastwoodi. Ki ga vodita Bog in Hudič. Ki je prepričan, da je reinkarnacija Jezusa Kristusa, the one, samo edini, prvi, zadnji, še enkrat prvi, drugi in tretji. Zoprni narcis, ki pravico vzame v svoje roke, se pusti zapeljati ženskim čarom in zmaga. Vse dokler ga ne zjebe občutek krivde. Kot odvetnika, le da zločincem sodi sam. In potem se spremeni. Za 360 stopinj. Pa četudi je bil Bog ves čas na njegovi strani. Čeprav so mu ratali skoraj vsi Jezusovi čudeži. Ko pride k sebi, si obrije brado in lase, postane David Carradine in jo mahne na odisejado. Na reševanje ljudi v stiski. Na poslednji križarski pohod. Slava mu, ko je bil zloben, je bil Jezus Kristus. Ko je prijazen, pa je Buda. Ni kaj, kultna roba v pravem pomenu besede in fetiš za ljubitelje seksa v pesku.

Ocena: vredno ogleda

 

1 komentar na “Kulti in klasike: The Rose, Hello Dolly, Superfly, Solaris, The Girl in the Red Velvet Swing, Dragonwyck, Serie Noire, The Italian Job, Beau Pere, El Topo”

  1. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Kultne grozljivke 4 pravi:

    [...] v stilu kultnega mehiškega režiserja Alejandra Jodorowskega, ki nam je svoj najbolj odmeven film El Topo dal že leta 1970 in se potem na platna do leta 1989 vrnil samo še dvakrat. Norišnica. Skupina [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !