IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS

THE WARRIORS (zda 1979, akcija, r: Walter Hill, i: Michael Beck, James Remar, Sean Patrick Flaherty, Thomas Waites, Dorsey Wright, Brian Tyler, Deborah Van Valkenburgh, Mercedes Ruehl)

Futuristična, učinkovita in nepozabna pretepaška klasika, ki ji čas ne more do živega.

Bronx, zbor vseh mogočih tolp in en vodja, novi Kristus in odrešenik, ki jih želi združiti v eno samo pleme, močno enoto, katera bo zavladala celemu New Yorku in ugnala policiste. »Can You Dig It,« po naše: »Štekate?« kriči Cyrus, novi kralj podzemlja, moderni Martin Luther King, ki ga tik pred koncem govora ustreli Sean Patrick Flaherty, član neke hinavske tople, ki zatuli: »Warriorsi so ga, videl sem, kako so ga ustrelili, Warriorsi so krivi.« In začne se panika, konec sveta za sicer pošteno toplo iz Coney Islanda, ki jih po krivici začnejo iskati vse ostale tople in številni policisti. Ekipa, ki jo vodi resni Michael Beck, začne bežati, se skrivati in iskati čim krajšo pot domov. Najprej jih napade neka tretjerazredna banda, potem se stolčejo s tipi, ki s seboj nosijo palice za baseball, naletijo na številne policiste, nevarne bejbe, tolpo osmih mačk z imenom Lizzies, se spopadejo s skupino nevarnih »delavcev«, medtem popokajo še neko seksi flenčo, naletijo na zvito policistko v civilu (rosno mlada Mercedes Ruehl, oscarjevka filma The Fisher King) in naposled le pridejo do doma, kjer pa jih že čaka hinavski Sean Patrick Flaherty, avtor legendarne enovrstičnice: »Warriors Came Out to Play.« The Warriors, sicer zgodba o tolpi vseh tolph in mjuzikl West Side Story skozi oči režiserja Pobesnelega Maxa, je torej pravljičen prikaz modernega New Yorka, kjer namesto dobrih vil in palčkov pač nastopajo pretepaški mladci.

Ocena 4

A COUNTESS FROM HONG KONG (zda 1967, komedija, r: Charles Chaplin, i: Marlon Brando, Sophia Loren, Sydney Chaplin, Tippi Hedren, Patrick Cargill, Margaret Rutheford, Geraldine Chaplin, Charles Chaplin)

Zadnji film velikega Charlesa Chaplina izgleda kot zadnji film kateregakoli velikega režiserja, ki je na koncu kariere pozabil kako se snema filme.

Charles Chaplin, ki je po Velikem diktatorju posnel samo še filme Monsieur Verdoux, Limelight in A King in New York, je bil leta 1967 prepričan o svoji veliki vrnitvi, o svojem enkratnem labodjem spevu, ki pa se je čez noč spremenil v grdega račka, razočaranje na kvadrat in v dokaz, da je nekoč velikega komika ter mojstra sedme umetnosti že zdavnaj povozil čas. Pretpotopna romantična komedija, v kateri Marlon Brando ves čas skriva rusko emigrantko Sophio Loren, z izjemo prizora, kjer vse potnike zgrabi morska bolezen, namreč ne premore skoraj nobene zabavne situacije, nobenega pravega filmskega trenutka in nobene zares dobre sekvence, če seveda pozabimo na Margaret Rutheford, ki z drobno vlogico senilne ženske reši vsaj kanček časti. Chaplin je po slabem sprejemu filma padel v hudo depresijo in se do svoje smrti deset let kasneje ni več vrnil pred filmske kamere. Pa vendar, ne glede na karkoli nam kljub temu ostaneta Marlon in Sophia, ki sta se na platnu srečala prvič, zadnjič in nikoli več.

Ocena 2

FORBIDDEN PLANET (zda 1956, znanstvena fantastika, r: Fred McLeod Wilcox, i: Leslie Nielsen, Walter Pidgeon, Anne Francis, Warren Stevens)

Trapasta in zelo dolgočasna znanstveno fantastična grozljivka, ki so jo kritiki proglasili za hudo kultno in prelomno klasiko žanra.

Takrat komaj tridesetletni Leslie Nielsen s svojo ekipo pristane na planetu, kjer živi sila čudaški znanstvenik Walter Pidgeon, ki trdi, da lahko uporablja briljantno tehnologijo zelo razvitega ljudstva, katero je iz neznanih razlogov izumrlo v enem samem dnevu. Medtem začne prišleke nadlegovati nenavadna sovražna energija, v prostem času pa jih osvaja znanstvenikova pohotna hčerka Anne Francis. Forbidden Planet je film, ki akcijo zamenja s filozofijo, film, ki misli, da bo iz papirja narejena pošast prestrašila vsaj stare mame, film, kjer se je prvič pojavil zabavni robot Robby, in film, ki nas hoče prepričati, da lahko človek z alteregom doseže prav vse.

Ocena 1 in pol

U RALJAMA ŽIVOTA (hrvaška 1984, komedija, r: Rajko Grlić, i: Vitomira Lončar, Gorica Popović, Mustafa Nadarević, Bogdan Diklić, Mira Furlan, Rade Šerbedžija, Bata Živojinović, Miki Manjolović, Radko Polič)

Zelo zabavna komedija o režiserki uspešne tv serije, kjer naslovna junakinja povzema njen resničen vsakdan, čeprav se tega ne zavedajo niti njeni najboljši prijatelji.

Dunja (Gorica Popović) je režiserka serije o prigodah Štefice Cvek (Vitomira Lončar), hrvaške inačice Bridget Jones, ki sanjari o popolnem moškem, doživlja vrsto poraznih zmenkov (njeni ljubimci so Rade Šerbedžija, Bata Živojinović in Miki Manjolović) in se baše s tortami. In natanko takšna je tudi Dunja, le da pozabi na zmenke in se raje pozno v noč pogovarja s svojim filozofsko naravnanim prijateljem, ki pravi, da mu ne stoji več in da je to kulturološko vprašanje. Ves čas smešno, preprosto, učinkovito in nafilano z izvrstnimi stranskimi vlogami. Da ne pozabim, teta iz Bosne, ki pove štorijo o tipu in priboru, je klasika.

Ocena 4

ABBOTT AND COSTELLO IN HOLLYWOOD (zda 1945, komedija, r: S. Sylvan Simon, i: Bud Abbott, Lou Costello, Frances Rafferty, Robert Stanton, Jean Porter, Warner Anderson, Dean Stockwell, Lucille Ball, Robert Z. Leonard)

Abbott in Castello kot hollywoodska agenta.

Britje, prizori, kjer Costello igra lutko in priprava na spanje so čista klasika filmske komedije, zadeve, na katero sta se Bud in Lou spoznala več kot odlično. Kritiki ju resda nikoli niso cenili tako visoko kot recimo Chaplina in brate Marx, toda njuni filmi so kot za šalo smešni še danes, ko močno primanjkuje zares zabavnih komedij. Ni kaj, če bi Abbott in Costello živela danes, bi jima Hollywood plačeval več kot Jimu Carreyju. In samo pomislite, ker njun film ni dosegel pričakovanega uspeha, jima je MGM za vedno zaprl pipco. Hvala bogu, da sta presedlala drugam, kjer jima ni bilo treba več trpeti glasbenih mašil.

Ocena 4

NOVINAR (hrvaška 1979, drama, r: Fadil Hadžič, i: Rade Šerbedžija, Fabijan Šovagović, Stevo Žigon, Mladen Budiščak, Milena Zupančič)

Dolgočasna zgodba o novinarju, ki gre zaradi svojih drznih člankov v nos urednikom.

Rade Šerbedžija je novinar, ki piše tako, kot da bi živel po letu 1990, kar je seveda nevarno, saj živi leta 1979, torej v spornih časih konca Titove vladavine. Razvlečeno, nezanimivo in preveč hladno.

Ocena 2

THE RING (anglija 1927, drama, r: Alfred Hitchcock, i: Carl Brisson, Lillian Hall-Davis, Ian Hunter, Forrester Harvey, Gordon Harker)

Zelo dobra boksarska drama, kjer dvoboje v ringu kroji ljubezen do iste ženske.

Zelo zgodnji Hitchcock, ki so ga leta 1927 proglašali za največji angleški film vseh časov, ima vse tisto, kar mora imeti film, ki so ga tako ali drugače proglašali za največji angleški film vseh časov. Dva boksarja, ena ženska in zaključni dvoboj.

Ocena 4

THE FLY (zda 1958, grozljivka, r: Kurt Neumann, i: Al Hedison, Patricia Owens, Vincet Price, Herbert Marshall)

»Help me. Help me.«

Izredno prepričljiva, še vedno dovolj srhljiva, ravno prav zabavna, gledljiva in tekoča klasika Kurta Neumanna, ki se lahko kot za šalo kosa z rimejkom Davida Cronnenberga iz leta 1986. Znanstvenik se spremeni v muho, muha se spremeni v znanstvenika, Vincent Price pa se zgraža in išče rešitev. Večno.

Ocena 4

THE MALTESE FALCON (zda 1941, kriminalka, r: John Huston, i: Humphrey Bogart, Mary Astor, Sydney Greenstreet, Peter Lorre, Ward Bond, Gladys George, Elisha Cook, Jr.)

Privatni detektiv na robu živčnega zloma.

To je on, Sam Spade, za prijatelje Humphrey Bogart, cinični, trdi, odločni in ves čas ravno prav nevrotični privatni detektiv, ki se znajde v najbolj zapleteni situaciji vseh časov, v intrigantni pajkovi mreži, kjer zmaga tisti, kateri najde starodavnega malteškega sokola. Režijski debi Johna Hustona, ki je v orbito za vselej izstrelil Humphreyja Bogarta, ker George Raft ni verjel v projekt. Prva igralska preizkušnja več kot šestdesetletnega Sydneyja Greenstreeta, ki se je zapisal med legende. Nepozabni Peter Lorre. In Mary Astor, ki jo kljub lepim pogledom na koncu vtaknejo za zapahe. Pisatelj Dashiell Hammett je vriskal od veselja, Philip Marlowe je pihal od jeze, Hollywood pa je prvič, zadnjič in nikoli več dobil film, iz katerega so bile narejene sanje.

Ocena 4 in pol