Arhiv za September, 2008

Ženske so ena zares uboga bitja

30.09.2008 ob 15:35

Idejo za tale zapis mi je dal kolega Mehmet Oz, čedalje bolj popularni zdravnik, ki ga je v orbito izstrelila Oprah Winfrey. Prav včeraj sem ujel delček njenega šova, kjer je doktor Oz razlagal o ženskah, ki jih matrata celulit in krčne žile. Prav nerodno mi je postalo, da sem moški in da nimam teh težav. Da sem predstavnik rase, ki se na te težave požvižga. Za razliko od žensk, ki jih pesti vse mogoče. Od krčnih žil in celulita, do menstruacije in mene. Četudi se jim ne bi bilo treba tako zelo sekirati, se sekirajo in si grenijo življenje. Tudi zavoljo hujšanja, kupovanja oblek in dejstva, da morajo ugajati. Tako jih vsaj sili naša družba, kateri so nasedle. To je družba, ki vsiljuje lepotne ideale in pravila, ki jih je treba upoštevati. In družba, kjer najbolj nastradajo prav ženske, ki se bojijo reči ne.

Zapustil nas je Paul Newman (plus slovo Sonje Savić)

28.09.2008 ob 14:22

Nekdo je nekoč dejal, da Paul Newman ni snemal slabih filmov. Imel je prav. Če hočete slab film Paula Newmana, boste imeli problem. Paul Newman je snemal dobre filme. In če rečem dobri filmi, mislim na klasike Hud, Cat on a Hot Tin Roof, The Hustler, Cool Hand Luke, The Sting, Butch Cassidy and the Sundance Kid, The Prize, Absence of Malice, The Verdict in seveda The Color of Money, ki mu je leta 1986 vendarle prinesel oskarja.

null

Paul Newman ni bil le legenda. Paul Newman je bil ikona. Eden največjih igralcev, kar jih je premogel Hollywood. Na sceno je v pravem pomenu besede priletel v drugi polovici petdesetih, ko je zaigral v filmih Somebody Up There Likes Me in The Left-Handed Gun, na vrhu pa je ostal vse do svoje smrti in se leta 2005 poslovil z izjemno vlogo v tv filmu Empire Falls, ki mu je vrgel emmyja.

null

Po smrti Jamesa Deana je Hollywood potreboval novega lepotca, ki bi znal igrati. In Paul Newman je bil več kot odlično nadomestilo. Imel je vse, kar je imel Brando. In imel je vse, kar je imel Clift. Imel je vse tisto, kar imajo največji. In vse tisto, kar ga je na vrhu obdržalo celih šestdeset let. Ko sta se z Elizabeth Taylor po dolgih letih kot presenterja srečala na oskarjih, sem zadržal dih. Ko so ga v naših kinih debilno poslovenili v risanki Cars, pa sem bil močno razočaran.

null

Zelo lep, zelo seksi, zelo frajerski. Še bolj kot Steve McQueen, še bolj kot Robert Redford. Zvezda v pravem pomenu besede. Zvezda, ki jih ne delajo več.

Spoštovani gospod Newman, počivajte v miru.

Recenzije: Day of the Dead, Redbelt, Anaconda

27.09.2008 ob 15:36

DAY OF THE DEAD (zda 2008, grozljivka, režija: Steve Miner, igrajo: Mena Suvari, Nick Cannon, Ving Rhames, Ian McNeice, AnnaLynne McCord, Michael Welch)

Presenetljivo solidna in energična predelava Romerovega kulta iz leta 1985.

Leta 2004 smo dobili rimejk Romerovega filma Dawn of the Dead, letos pa so nam dali še rimejk njegovega prav tako kultnega Day of the Dead. Resda le za video in z malce oskubljenim proračunom, toda prav nič slabše in tako, da nas potegne v energično ter dinamično dogajanje. Zombiji so namreč tako zelo hitri in divji, da dobimo občutek, da bodo skočili iz ekrana, kar je dobra in sveža finta. Zelo dinamična in prepričljiva režija Stevea Minerja, veterana mnogih znanih grozljivk, seveda ne škodi. Svoje dodajo tudi spretna in frajerska montaža ter dovolj prepričljivi posebni efekti. Skulirana igralska ekipa pa zombije seka, poka in reže kot za stavo.

Ocena: 7/10

null

REDBELT (zda 2008, drama, režija: David Mamet, igrajo: Chiwetel Ejiofor, Tim Allen, Alice Braga, Emily Mortimer, Rodrigo Santoro, David Paymer, Joe Montegna, Rebecca Pidgeon, Jennifer Grey)

Verjetno najslabši film Davida Mameta.

David Mamet, proslavljeni dramatik in zadnja leta tudi režiser, ga je tokrat hudo polomil. Posnel je namreč zelo dolgočasen, hladen, mrtev, nezanimiv in skrajno moreč film. Povedano drugače, ko sem videl njegovega Spartana iz leta 2004, sem bil prepričan, da slabše ne gre. Ko se videl Redbelt, sem ugotovil, da sem se zmotil. Če je bil Spartan počasen, je Redbelt v komi. Od začetka do konca. Zgodba o Mikeu Therryju (Chiwetel Ejiofor), trenerju borilnih veščin, ki se zaplete v neprijetno situacijo, v kateri sodelujejo vsi ostali liki iz filma, teče tako zelo počasi, da gledalca zaboli glava. Tako zelo povprečno in navadno, skorajda zoprno, da gledalec panično išče gumb za hitro previjanje. Hudiča, še celo pretepanje poteka počasi. Tako, da se mu vidi, da ga izvajajo totalni amaterji. Tudi na koncu, ko se naš Mike znajde na borilnem turnirju, kjer je glavna nagrada rdeči pas iz naslova. Redbelt je tako zelo umirjen, da ga prehitijo celo na pavzo pritisnjeni prizori filma Blood Sport, kjer je bil na podobnem turnirju kot veste glavni Jean Claude Van Damme. In ja, našega junaka zajebejo tudi žena (Alice Braga), ki za svoj biznis zastavi njegov denar. Sumljiva odvetnica (Emily Mortimer), ki mu po naključju razbije šipo v dvorani za trening. Dvolični organizator (Rodrigo Santoro) borilnega turnirja. In preserantski filmski zvezdnik(Tim Allen), ki mu podari uro. In prav ta ura več kot koristi pokvarjenim policajem, ki v ječo spravijo njegovega prijatelja, sicer policaja, ki mu podtaknejo nečedne posle. Le film, ki bi nujno potreboval sto litrov adrenalina. In to direktno v žilo.

Ocena: 3/10

null

ANACONDA (zda 1997, grozljivka, režija: Luis Llosa, igrajo: Jennifer Lopez, Jon Voight, Ice Cube, Eric Stoltz, Owen Wilson, Danny Trejo, Kari Wuhrer, Jonathan Hyde, Vincent Castellanos)

Bodimo nesramni in zapišimo, da Jennifer Lopez preživi zavoljo svoje veliki riti, ki je orjaška anakonda nikakor ne more pogoltniti.

Anaconda je tipičen B film. Klišejska B grozljivka, ki ponudi vse tisto, kar se od takega filma pričakuje. In ponudba je odlična. Ravno prav blesava, ravno prav zabavna, ravno prav dinamična, gledljiva in taka, da uživamo od začetka do konca. Tudi zavoljo pretirane vloge Jona Voighta, ki bi se ga ustrašila celo anakonda. Orjaška kača, ki nadleguje ekipo raziskovalcev, ki v pragozdovih iščejo starodavno indijansko pleme. Prvi nastrada Danny Trejo, ki ga kača pripravi do samomora. Nato nasanka tudi Owen Wilson, ki je bil leta 1997 tako močno zelen, da ga v kinih sploh nismo registrirali. In pozor, režiser Luis Llosa po Specialistu in Anakondi praktično ni posnel ničesar več, kar pomeni, da mu je tale tako imenovana živalska grozljivka pobrala prav vse živce. Verjetno tudi zato, ker se je večji del ekipe močno bal pravih kač.

Ocena: 7/10

null

Recenzija: Tropic Thunder

26.09.2008 ob 15:22

zda 2008, komedija, režija: Ben Stiller, igrajo: Ben Stiller, Robert Downey Jr., Jack Black, Nick Nolte, Tom Cruise, Matthew McConaughey, Brandon T. Jackson, Jay Baruchel, Steve Coogan, Bill Hader, Brandon Soo Hoo, Tyra Banks, Lance Bass, Jon Voight, Jennifer Love Hewitt, Tobey Maguire

Apocalypse Now.

Francis Ford Coppola je leta 1976 v filipinski džungli skušal posneti Apokalipso zdaj. Najboljši film o vietnamski vojni. In film, ki bi končal vse vojne filme. Ni mu šlo. Proračun je zrasel za dvajset milijonov dolarjev. Glavnega igralca Martina Sheena je zadela srčna kap. Nevihte so uničile prizorišče snemanja. Ekipi se je zasukalo. Marlon Brando pa se je zredil za petdeset kilogramov. Apokalipsa zdaj je bil film, ki se je snemal sam. In film, ki je obnorel tudi režiserja Francisa Forda Coppolo, kateremu se je zmešalo. Prav imate, Tropic Thunder, zelo pogumna, divja, izjemno prebrisana, domiselna, močno insajderska, satirična in inteligentna komedija, je rimejk Apokalipse zdaj. Apocalypse Now-Redoux Redoux, ali še bolje, resnična zgodba o tem, kako so snemali Apokalipso zdaj. Režiser Damien Cockburn (Steve Coogan) jo namreč s svojo ekipo, s svojimi glavnimi igralci, prav tako mahne v džunglo. Na lokacijo, kjer skuša posneti najboljši vietnamski film vseh časov. Film, ki bo zadaj pustil tudi Apokalipso, Lovca na jelene in Platoona, ki ga ves čas oponaša glavni zvezdnik Tugg Speedman (Ben Stiller). Nekdanji superstar, ki po debaklu drame o retardiranem Jacku, nujno potrebuje uspešnico. Podobno kot okrogli in od kokaina odvisni Jeff Portnoy (Jack Black), ki se skuša znebiti imidža komedijanta, kateri svoje oboževalce v smeh spravlja le s prdenjem. Čisto drugačna zgodba je seveda avstralski super zvezdnik in večkratni oskarjevec Kirk Lazarus (Robert Downey Jr.), ki se za vlogo operira v črnca in gre v svoji karakterizaciji celo tako daleč, da se mu zasuče. Da nima pojma, kdo je v resnici. In da lik igra tudi med pavzami. “V liku bom do konca komentarjev na DVD izdaji,” pove ekipi, ki nima pojma, da gre zares. Ki ne skapira, da ne gre več za film, marveč za resnično situacijo. Režiser Damien Cockburn jih namreč po navodilu resničnega vietnamskega veterana Four Leafa Taybacka (Nick Nolte), možaka, katerega avtobiografija služi za scenarij Tropic Thunderja, filma v filmu, odpelje v srce džungle, nastavi skrivne kamere in pojasni, da bo šlo od slej naprej za povsem drugačen film. Za čisto gverilo, kjer bodo morali pozabiti na svoje razvajene riti in svoje agente. Toda pozor, fantje nimajo pojma, da jih v džungli čakajo pravi kriminalci. Čisto pravi preprodajalci kokaina, ki jih vodi mladoletni in zelo divji Tran (Brandon Soo Hoo), sicer hud oboževalec filma o retardiranem Jacku. “Ker nimamo denarja, je Retardirani Jack naš edini film, zato ga znamo na pamet,” pojasni mladi Tran, ki od zloglasnega hollywoodskega producenta Lesa Grossmana (Tom Cruise) zahteva sto milijonov dolarjev odkupnine. To, kar so v komediji Trije Amigosi počeli Steve Martin, Martin Short in Chevy Chase, počnejo sedaj Ben Stiller, Jack Black in Robert Downey Jr. Ali če hočete, to, kar se je v komediji Galaxy Quest dogajalo Timu Allenu, Sigourney Weaver in Alanu Rickmanu, se sedaj dogaja tudi Benu Stillerju, Jacku Blacku in Robertu Downeyju. Da se razumemo, Tropic Thunder ni na prvo žogo. Četudi izgleda, da je, ni. Tropic Thunder je brez dvoma ena izmed najbolj genialnih in prebrisanih komedij, kar jih zadnja leta ponuja Hollywood. Tudi zato, ker si drzne briti norca iz svete reči. Iz Vietnama in duševno zaostalih ljudi. Ker to počne tako zelo dobro, zabavno in enkratno, nima prav nobenih težav. Ker doda še izjemno inteligentno satiro na zakulisje snemanja filmov, pa jo tako ali tako odnese v nebo. Zelo daleč pred večino podobnih filmov, ki tega niso znali na tak prepričljiv način. Na tako popolno mešanico črnega humorja, inside štosev, običajne komedije in parodije številnih uspešnic. Ben Stiller si seveda zasluži vse mogoče čestitke, saj je zadevo tudi režiral in oscenaril, igralska ekipa vas bo vrgla na kolena, Tom Cruise pa med odjavno špico končno spet dokaže, da je največja faca v Hollywoodu. Še en film leta in dokaz, da se da tudi v Hollywoodu še vedno posneti zares enkratno komedijo brez klišejev in že videnih situacij. Prav imate, Francis Ford Coppola se je med leti 1976 in 1979 le igral, naši fantje pa snemajo najboljši vojni film vseh časov.

Ocena: 10/10

null

Ponovno štetje glasovnic in še ene volitve?

25.09.2008 ob 12:33

Ne ga srat, no. To ni več smešno.

Vabim vas na premiero filma “To je on”

22.09.2008 ob 22:01

Dragi moji, sedaj pa gre zares. Svečana premiera filma To je on, kjer kot veste igram glavno vlogo, se bo zgodila v petek, 26. septembra, ob 19.30 uri, v celjskem kinu Metropol. Vabljeni prav vsi, ki vas zanima, kako izgleda verjetno najbolj šokanten slovenski film vseh časov.

V komentarjih mi povejte, če pridete, da vam rezerviram sedež.

Da ne pozabim, za pijačo in hrano bo poskrbljeno.

Če je Nikola Burovac res gej, zakaj za vraga si ni izbral bolj seksi ljubimca

22.09.2008 ob 15:18

Domnevni škandal, kjer naj bi v Sloveniji čedalje bolj popularnega pevca Nikolo Burovca ujeli na porno slikah z Markom Žitnikom, bivšim šefom Tv Paprika, je v polnem zagonu. Pri nas in v Srbiji. Toda lepo vas prosim, kaj za vraga bi tako seksi dečko kot je Nikola, počel s tako neseksi dečkom kot je Mark Žitnik. To mi ne gre skupaj, zato aferi ne verjamem.

Dragi Borut, hvala bogu, da si zmagal

22.09.2008 ob 01:30

Mislim, da ni več dileme. Zmagali so Pahorjevi demokrati. Resda za las, toda važna je zmaga. Zelo sem vesel, saj sem se zadnje tedne bal, da bo zmagal Janša. Dobro mu je kazalo in imel sem občutek, da bo spet prepričal Slovence. Janša se kot veste najbolj znajde v kriznih situacijah. Le spomnite se trenutka, ko je zmagal Danilo Turk. Janša je takrat izvedel finto z odstopom. Pa četudi je vedel, da ga ne bodo odstavili, saj je imel na svoji strani preveč poslancev. Potem je prišla Patria, ki je volivce odpeljala od stvarnih problemov naše države. Pa še nekaj drugih fint, kjer se je Janša pokazal za zmagovalca. Prav zato sem se močno zbal, da bo Pahor popušil. Zbal sem se, da sem edini, ki čuti čudno klimo in splošno nezadovoljstvo nad desnico. Da sem edini, ki čuti, da nekaj ni v redu.

Da ne bo pomote, Janša je maček. Tip, ki obvlada politiko in manipulacijo. Bolj drugo kot prvo. Prav zato je zmagal pred štirimi leti. Kaj vem, morda niti ni hotel zmagati, saj je vedel, da bo potem kriv za vse pizdarije v državi. A ker je zmagal, je pač moral voditi državo. In pozor, letos se mi je zdel nekoliko umirjen na vseh soočenjih. Premalo strupen. Kot da je računal na zmago in na možnost koalicije s Pahorjem. Kot da je vedel, da bo Bajuk popušil in da bo rabil eno veliko stranko, saj mu bo drugače problem sestaviti vlado.

Toda zdaj se je zajebal. Zdaj je izgubil. Slovenci so ga končno poštekali in mu zamerili napake. Še vedno je druga najmočnejša stranka v deželi, toda letos je štela samo zmaga. Zgodilo se mu je isto kot Ropu leta 2004. Zdi se mi, da se bo umaknil. Kot Bajuk. In da bo vodstvo stranke prepustil drugim. Raje bo šel uživat s svojo Urško. To bi bilo še najbolj pametno. Je v letih, ko ni več dobro zgubljati živcev. In mesto v opoziciji bi ga naslednja štiri leta stalo preveč živcev.

Zdaj bo glavni Pahor. Gospod Borut Pahor, ki ga nekateri še vedno enačijo s komunizmom in s človekom, ki je preveč lep, da bi lahko vladal. Dajte no, komunizma ni več, lepota pa gre skozi želodec. In Pahor ima močan želodec. Pahor je slovenski JFK. BP is JFK? That’s Right, my friends. Možakar na mestu. Umirjen, preudaren in tak, da ga naša država potrebuje na vrhu. Ko ni smel kandidirati za predsednika in ko so ga poslali v Bruselj, sem se ustrašil, da bo zajebal. Da ga bo Janša premagal in da čez pet let ne bo mogel biti več predsednik, saj se bodo ljudje navadili na Danila Turka. Toda šel je do konca in zmagal. Resda z minimalno razliko, toda kot sem že dejal, važna je zmaga.

Pod mizo se šušlja, da bo mandatar Zoran Jankovič, toda to ne bi bilo pošteno do volivcev. Mandatar mora biti, ki je prinesel zmago in to je Borut Pahor. Zdaj mora samo še sestaviti koalicijo. Verjetno bi bilo najbolje, da jo sestavi skupaj s Zaresom in LDSom. Toda še vedno mu bo zmanjkalo nekaj procentov. Očitno bo v igri spet Desus. Ta večni jeziček na tehtnici, ki vedno odloči kako bo. Mene ne moti. Samo da ni Janša in da bo v Sloveniji spet tako lepo kot nekoč.

Sanjam? Pustite me da sanjam in da še enkrat izrečem vse mogoče čestitke gospodu Borutu Pahorju, ki mu je uspelo nemogoče. Ki mu je uspelo premagati Janeza Janšo. Tega letos po moje ne bi mogel niti pokojni Janez Drnovšek.

Casanova: Robot

22.09.2008 ob 00:48

Ko sem prvič videl tole pesem in videospot zanjo, sem crknil od smeha. Takega dreka namreč nisem videl že sto let. Vse od Fredija Milerja dalje. In prav to je finta. Robot je tak blesav podenj, da se prime. Da si ga prepevaš in oponašaš gibe. Kot Vedno si sanjala njega. Kot ves drek, ki ga slišiš vsak dan, pa ga potem ne moreš pozabiti. Toda Robot je letos nad vsemi. Najboljša najslabša pesem leta. Fantje, svaka čast.

LINK

Danes mi je pošteno nerodno, da sem Celjan

22.09.2008 ob 00:13

Točno tako, danes mi je po pregledu volilnih rezultatov s celjskega pošteno nerodno, da sem Celjan. SDS je pri nas namreč premočno zmagal. Ali kot pravi moj prijatelj Gorazd: “Jaz bom vedno za Janšo, še žal vam bo, da mu niste namenili zmage.” What the fuck, dragi Celjani? Se vam je čisto zmešalo? Bi radi nazaj v srednji vek? V fašizem in belogardizem? Joj, kako tipično za Celjane. Za konzervativne in nevoščljive Celjane, ki nimajo pojma. Prav jezen sem, da sem Celjan. Najraje bi bil s Primorske. In joj kako lepo se vidi, kakšni ljudje so Celjani. Resni, smotani, pikri in jezni na sami sebe. Taki, da bi še enkrat izvolili SDS. Hvala kurcu, da so Celjani samo v Celju.

Kako sem šel prvič po letu 1997 spet na volitve

21.09.2008 ob 23:35

Leta 1992 sem dopolnil 18 let in dobil idealno priložnost, da grem na volitve ter obkrožim Milana Kučana. Ker sem bil ignorantski najstnik, sem seveda ostal doma. Vse do leta 1997, ko sem spet dobil podobno priložnost, katero sem seveda izkoristil in gospoda Kučana obkrožil v drugem krogu. Strankarske volitve me očitno niso zanimale, saj sem bil prepričan, da ne morem vplivati na usodo Slovenije. Pa še nobena stranka mi ni bila kaj posebej blizu, saj sem bil premlad in me je za politiko bolel kurac. Ko je pred štirimi leti zmagal Janša, sem se seveda tolkel po glavi, da sem ostal doma. Da se nisem zavedal, da gre zares. Četudi je bila takrat razlika prevelika in moj glas ne bi pomagal, bi moral iti v akcijo in obkrožiti LDS ali pa SD.

O tem, da bom šel letos po enajstih letih spet volit, sem že pisal. In že takrat sem mislil prekleto resno. In danes sem šel. V svojo volilno enoto v Celju. Zavedal sem se, da je nujno. Da mora priti do sprememb in da ne smem ostati doma. Če bi namreč ostal doma, bi dal glas Janši, tega pa si nisem smel privoščiti.

Kot vidite, sem ravnal več kot prav. Šlo je za nohte. Šlo je za vsak glas. Tudi za mojega. Če bi ostal doma, bi morda zmagal prav Janša.

Koga sem volil? Vse o tej dilemi pa v enem izmed naslednjih postov.

Kako sem danes zaradi pričakovanja volilnih rezultatov svojo oddajo vodil kot nezbrani bedak

21.09.2008 ob 22:09

Točno tako, oddaja “Denarja, da se ti zmeša” se je danes začela pet do sedmih zvečer. Se pravi malo pred tem, ko je POP Tv objavil prve volilne rezultate. Svoji punci sem naročil, da naj mi med oddajo pošlje sms in mi pove za prve rezultate, ki so me letos kot veste še posebej zanimali. Priznam, nisem bil zbran in ves čas me je zanimalo le to, kdo bo zmagal. V sosednji sobi sem si nastavil POP Tv, z enim ušesom spremljal dogajanje, z drugim pa vodil oddajo. Gledalcem sem seveda pojasnil kaj bom počel. In jim rekel, da naj tudi oni gledajo dnevnik in med tem preklapljajo na našo oddajo. Skratka, bil sem nezbran, površen in jezen, da ne morem gledati volilnih pizdarij in prvih izjav. Pa vendar, ker sem vse skupaj kot vedno izpeljal na zabaven način, mi verjetno ni nihče zameril, sicer pa ni bil nihče prikrajšan za klice in same nagrade, ki so se ne glede na vse svetile na ekranu. Ko je bilo kviza konec, sem seveda pičil domov in si volilno oddajo naštimal na enem izmed radijskih programov. Jasno, zjebali so me tuneli na avtocesti. In to v trenutku, ko je prišlo do preobrata in ko je Janez Janša spet prišel do možnosti za zmago. Skratka, stvar, na katero sem čakal sto na uro, je danes letela mimo mene in se ji nisem mogel posvetiti na način kot bi se ji bilo treba. No ja, zdaj sem doma in spremljam vse tisto, kar sem prej zamudil. In seveda molim boga, da mi glasovi iz tujine ne zjebejo sanj ter zapisov, ki jih pripravljam za naslednje dni.

Nekoč in danes: Mel Gibson

21.09.2008 ob 15:18

null null

Recenzije: Phat Girlz, Marina Monster, Mega Snake, Black Supaman

21.09.2008 ob 05:57

PHAT GIRLZ (zda 2006, komedija, režija: Nnegest Likke, igrajo: Mo’Nique, Jimmy Jean Luiz, Godfrey, Kendar C. Johnson, Joyful Drake, Jack Noseworthy, Eric Roberts)

Atentat na suha dekleta.

Phat Girlz je himna debeluškam. Film, kjer samo debeluške ujamejo srečo. In film, ki sovraži suhice. Še več, film, ki bi suhice najraje zbrisal s planeta in debeluškam dal vse tisto, za kar so bile doslej prikrajšane. Jasno, ko jo tri prijateljice mahnejo na počitnice, se najbolj seksi fantje zagledajo v najbolj debelo izmed njih. Ta suhe sploh ne opazijo in se jim celo gravža. Ta debela je zanimiva za vse tri. Ta debelo bi radi vsi trije imeli v postelji. Pravzaprav čuden in hkrati simpatičen film. Pač zgodba o tem, da se tudi za debeluške najde sreča. In da tudi debeluške nekoč ujamejo princa na belem konju. Torej tipa, ki ga ponavadi ujamejo suhice. Premalo zabavno, pa vendar gledljivo in seveda takšno, da bo všeč predvsem debeluškam.

Ocena 2 in pol

null

MARINA MONSTER (zda 2008, komična grozljivka, režija: Christine Whitlock, igrajo: Michelle LaHaise, Scott Broe, Andre Ciere)

Če iščete najslabši film vseh časov, je vaše iskanje verjetno končano.

Film o morskem psu, ob katerem celo Žrelo 4 izgleda kot najboljši film vseh časov. Tako zelo slab in cenen film, da bi celo Žrelo 15 zgledalo kot mojstrovina in film leta. Mikrobudžetna horor komedija, ki bi jo na boljši način posneli tudi otroci v vrtcu. Hudiča, ki bi jo bolje posnel tudi tič Stevena Spielberga. Ali če hočete, ki bi jo bolje posnel tudi najbolj zajebani beli morski pes, ki ni še nikoli posnel nobenega filma.

Ocena 1

null

MEGA SNAKE (zda 2007, grozljivka, režija: Tibor Takacs, igrajo: Michael Shanks, Siri Baruc, Michal Yannai)

Samo za tiste, ki jim še vedno ni jasno, zakaj druga Anaconda ni dobila oskarja za najboljši film leta.

Še ena tretjerazredna grozljivka o orjaški kači, ki žre vse, kar ji pride pod zobe. Najprej začne z mačkami in kurami, potem pa nadaljuje z ljudmi in psi. Ker je z vsakim obrokom večja in bolj divja, jo je seveda nemogoče ubiti. Ker je z vsakim obrokom tudi bolj blesava, pa nam je popolnoma vseeno, koga požre in kdo jo bo ubil. Pravzaprav nam je vseeno, če jo bodo sploh ubili. Ne ravno najslabši film vseh časov, ki se mu pozna hudo premajhen budžet in silovito pomanjkanje idej.

Ocena 2

null

BLACK SUPAMAN (zda 2007, komedija, režija: Master P, igrajo: Master P, Tony Cox, Michael Blackson, Chris Kennedy, Reynaldo Rey)

Samo za tiste, ki se bodo zadeli skupaj z glavnim junakom.

Nekoč uspešni raper Master P je na dnu. Tam, kjer mu dajo denar za snemanje takih debilnih filmov, ki so smešni samo njemu. Zgodba o tipu, ki še vedno živi doma pri očetu, poha travo in se nekega dne odloči, da bo postal super junak. Čisto pravi črni superman, ki bo geto očistil kriminala. Zelo cenena, nizka, dolgočasna in trapasto posneta komedija, kateri bi se režal tudi četrti Superman. Pizda no, kateri bi se režal tudi Super Uroš, ki smo ga s prijatelji posneli leta 1996.

Ocena 1

null

Priskočimo na pomoč blogerki Tini Malini

21.09.2008 ob 04:13

Blogerka Tina Malina pravkar pripravlja diplomsko nalogo na temo BALKANSKE KULTURE V SLOVENIJI. Ker si je zamislila tudi anketo, ki vam bo vzela pet minutk časa za izpolnjevanje, vas pozivam, da ji priskočite na pomoč in priletite na njen blog.

Že v naprej se vam zahvaljujem tudi v njenem imenu.

Povezava do navodil za anketo se nahaja tukajle: LINK