Recenzije: Irina Palm

21.07.2008 ob 03:30

belgija, lukemburg, anglija, nemčija in francija 2007, drama, režija: Sam Garbarski, igrajo: Marianne Faithfull, Miki Manojlović, Kevin Bishop, Siobhan Hewlett, Jenny Agutter

The Wanking Widow.

Mariane Faithufull, legendarna rokerka in nekdanja intimna prijateljica Micka Jaggerja, je Maggie. Zadržana vdova, ki je pozabila na seks in ki razmišlja, kje bi dobila denar za urgentno operacijo svojega hudo bolnega vnučka. Nočni klub, ki ga vodi naš kolega Miki Manojlović, kateri se zadnja leta dokaj uspešno šverca v tuje produkcije, pride kot naročen. No ja, gospa sprva misli, da Miki išče gospodinjo, potem pa ugotovi, da išče punco, ki obvlada drkanje. Ki bi znala njegove stranke zadovoljiti z roko. Saj veste, moški svojega tiča porine v odprtino na zidu, delavka pa mu ga na drugi strani podrajsa do orgazma. “Tvoje roke so gladke. Če želiš, ti ponudim službo, kjer boš dobro zaslužila,” ji pojasni Miki in se dela, kot da ne vidi njenih let. Kot da ne vidi, da je babica in da so najboljša leta daleč za njo. In pozor, Maggie službo sprejme, saj potrebuje denar za vnučka. Maggie postane “the wanking widow”, ali še bolje, “the wanking granny”. Pravzaprav super granny, kjer potrebni možaki stojijo v vrsti pred njeno kabino. “Če hočeš še več denarja, si daj ime. Ime vleče stranke,” pojasni Miki, Maggie pa se transformira v fatalno Irino Palm. No ja, tako vsaj mislijo stranke. V resnici se za zidom namreč skriva gospodinja. Navadna babica, ki v službo pride v halji. Tako, kot da res opravlja delo gospodinje. Ker potrebuje 6000 funtov, drka kot nora. Vsak dan, ves teden. Tako predano in zagnano, da dobi wanking elbow. “Nič takšnega. Tenisači imajo teniški komolec, vi pa imate drkaški komolec,” ji razloži vsega vajeni hišni zdravnik, Maggie pa pač zamenja roko in fura dalje. Hudičevo dober film. Šokanten in tak, da trofi. Ne zaradi samih prizorov, marveč zaradi situacije, v kateri se znajde ostarela gospa. In samo pomislite, kljub temu ohrani smisel za humor. Še posebej na čajanki s svojimi kolegicami, ki jih zanima predvsem velikost penisa. Ki bi tudi same verjetno počele ta posel, pa seveda nimajo poguma, saj so preveč konzervativne in kvazi damske. Pa še treba jim ni. Za razliko od nesrečne Maggie, ki ji banka ne da kredita, delodajalci pa ji razložijo, da je prestara in nezanimiva. In pozor, film si kljub vsemu vzame čas za sprostitev in celo za tiho romanco. Prav zato odleti čez podobne socialne drame, ki večkrat pošteno zatežijo. Huh, če boste med gledanjem dobili idejo, da ga je režiral Mike Leigh, ne boste daleč. Če se boste spomnili še na odlično komično dramo The Snapper, ki jo je leta 1993 posnel Stephen Frears in so jo v naših kinih vrteli kot Ribo po imenu Sharon, pa boste seveda spet na pravi poti. Na poti tegale zares enkratnega, izvirnega, edinstvenega in posebnega filmčka, ki bo vsaj v mojem srcu ostal za vedno.

Ocena 5

DODATEK:

Ker glavno vlogo igra Marianne Faithfull, se spodobi, da pripnem še njeno mlado sliko. Se pravi, spomin na čas, ko sta bila z Mickom Jaggerjem najsrečnejši par na svetu.

 

4 komentarjev na “Recenzije: Irina Palm”

  1. Dona pravi:

    Ne vem koliko sta bila srečna, če je Marianne imela rajši Mars čokolado. Če ni bila to samo izvrstna reklama za omenjeni slatkiš.

  2. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Dona, na slikah sta videti zelo srečna :)

  3. Dona pravi:

    Ja, ker sta bila zadrogirana. To so vedeli tudi policisti in vdrli na posestvo, kjer so živeli Rolingi in njihove spremljevalke – racija. Glej ga zlomka, v vagini od Marjance so našli Mars čokolado, čeprav je ona vrsto let kasneje ko se je streznila to zanikala. Zdaj mi jasno zakaj je hodil Mick v Brazilijo na terapijo s čebeljimi piki. Zato, ker ima manjšega od Mars čokolade. Oh ti Mick, sama usta so te.

  4. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Dona, divja štorija, ni kej. Ni kej, očitno je imela punca res grenko življenje, pa se je morala malce posladkati.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !