Kulti in klasike: Last Tango in Paris (1972)

27.05.2008 ob 03:14

italija & francija 1972, drama, režija: Bernardo Bertolucci, igrajo: Marlon Brando, Maria Schneider, Jean-Pierre Leaud, Darling Legitimus, Catherine Sola, Mauro Marchetti

Film, ki je za vedno spremenil pogled na maslo.

Zadnji tango v Parizu je film, ki mu ni nerodno. In film, ki kljub številnih perverznim ter navidez poceni sekvencam deluje kot globoka študija seksualnosti, o kateri še danes mnogi ne upajo govoriti naglas. Zadnji tango v Parizu je film, zaradi katerega je nerodno gledalcem. Nerodno zato, ker so ga gledali. In nerodno, če priznajo, da jim je bil všeč. Zadnji tango v Parizu premore celo vrsto direktnih, perverznih in seksualno eksplicitnih sekvenc, ki pa mu ne preprečijo, da ne bi bil kljub temu čista mojstrovina. Prav to je neverjeten dosežek. Prav to ga loči od ostalih filmov, ki so s takšnimi prizori le provocirali in lovili pozornost gledalcev. Pred vami je film, kjer moški pred analnim seksom ženski anus namaže z maslom. Kjer ženska moškemu anus draži s  prsti, on pa ji med tem govori, da bo morala lizati prašičje bruhanje. Film, kjer hoče moški lizati mrtvo podgano in kjer ženska moškemu penis z rokami zmasira sredi restavracije. Kjer se moški veš čas obnaša in govori kot totalni prasec. In kjer je ženska ves čas praktično popolnoma gola. Pa vendar, vse to je le dodatek. Le razlog za globoko patološko razmerje, kjer moški in ženska resda le seksata, pa vendar pokažeta tudi hudičevo mero psihološke navezanosti in prepričljivo študijo takšnega razmerja. Klasika sedme umetnosti, ki so jo mnogi kritiki uvrščali na lestvico najboljših filmov vseh časov. Povsem zasluženo.

Jasno, če Tango ne bi imel Marlona Branda, bi bila stvar drugačna. Še posebej, če bi njegovo vlogo igral kak neznan igralec. Prav z Brandom vsi tisti primitivno izprijeni stavki in perverzno početje dobijo pomen. Tudi zato, ker je šlo za največjega in najbolj spoštovanega igralca vseh časov. In pozor, Brando pokaže celo svojo zavaljeno rit. In to stori tako, da mu verjamemo. Tako, da bi si celo njegova rit zaslužila oskarja. Prav ta prizor je zmotil moraliste, ki so obračali glave, kar je seveda neumnost, saj je Brando tudi na ta način izvrstno ujel bistvu svojega lika. Bistvo možakarja, ki se požvižga na pravila in mu je važno le to, da se sam počuti dobro. Brando namreč igra zagrenjenega 45 letnika, katerega žena je ravnokar naredila krvavi samomor, Maria Schneider pa je mlada deklica, ki naj bi se poročila z nekim dolgočasnim filmarjem (Jean-Pierre Leaudom). Srečata se v Parizu, po naključju najameta stanovanje brez pohištva, začneta seksati kot zajca, on pa postavi pravila, ki se jih morata držati.

Brez imen, preteklosti in brez čustev. Samo seks in telesna naslada. Damica igro sprejme, flirt pa se hitro spremeni v pravo obsesijo. Kljub temu, da je on žaljiv, prostaški in nesramen ter da jo analno skoraj posili, se ona vedno znova vrača v najeto stanovanje in mu daje svoje telo. Patologija, da ji ne najdem para. Skorajda mazohistično uživanje v podrejenem položaju, ki mlado deklino močno privlači in vzburja. Resda preživita tudi nekaj simpatičnih trenutkov (enkratna scena oponašanja živali), toda on zadevo vedno pokvari s svojo prostaškostjo, ki jo verjetno izvaja samo zato, ker se boji svojih čustev. Čustva namreč nameni le svoji mrvi ženi, ko se kot otrok zjoče nad njenim truplom, kar je pravzaprav vrhunec filma. Prav sta prebrali, film, ki premore tako veliko eksplicitnih seksualnih prizorov, je najboljši v najbolj resnem momentu. V trenutku, ko na dan pridejo vsaj potlačena čustva in ko Marlon Brando spet dokaže, da je morda res najboljši igralec na svetu.

Ne boste verjeli, toda prav analni seks spremeni njegov pogled na zadevo. Prav po analnem seksu se Brando zaljubi in prekrši vsa pravila, ki jih je postavil. Začne ji pripovedovati o svoji preteklosti, ji težiti o resni zvezi, poroki in še o čem. Zanjo je vse to seveda prepozno, saj jo je prej tolikokrat grobo zavrnil v vsem, kar je bilo povezano s čustvi. Zdaj je glavna ona, zdaj veljajo njena pravila. Zdaj je ona moški, on pa ženska. Zelo podobno filmu Devet tednov in pol, ki bi ga lahko proglasili za Zadnji tango v Parizu štirinajst let kasneje. Če rečemo, da gre za film o moškem in ženski, ki se poskušata obnašati kot mednožji, a jima to ne uspe najbolje, ne zgrešimo ničesar. On hoče biti le penis, ona le vagina. Ko jima ne rata, seveda poči. Brando si je istega leta slavo povrnil še z vlogo v Botru, medtem ko je Maria Schneider padla v mešanico kriz in katastrof, kjer so kraljevala mamila, živčni zlomi in seksualna zmedenost. Če bi jo označili za rezervno verzijo Brigitte Bardot, ne bi kaj dosti zgrešili. Prav zato je žalostno, da je bil Tango res njen edini tango. Njena edina omembe vredna vloga, po kateri ji ni ratalo unovčiti instantne slave. Stara je bila dvajset let, igrala je ob Marlonu Brandu, film pa je postal eden izmed najbolj kontroverznih in razvpitih celovečercev vseh časov. Nič čudnega, da se ji je odpelo in da ni našla nobene prave vloge več. Zadni tango v Parizu je ob izidu seveda šokiral ves svet in Brandu ter Bertolucciju prinesel nominaciji za oskarja. Močno je uspel tudi finančno, saj je bil šesti film leta v ZDA in Angliji. Na vprašanje, če je Brandu res dovolila analni seks, Maria Schneider še danes odgovarja: “Ne morem verjeti, da ste me kaj takega sploh vprašali. Ali mislite, da sem porno igralka.” Pa vendar, v svojih spominih je zapisala, da jo je režiser močno zmanipuliral in da mu gotovo ne bi segla v roko, če bi ga še kdaj srečala srečala. Medijska pozornost po Zadnjem tangu je bila zanjo pretrd oreh, saj je končala celo v umobolnici. Takrat je nastala tudi tista znamenita slika za rešetkami, kjer je pozirala s svojo ljubimko, čez leta pa je pojasnila, da so jo zadrogirali in namerno podtaknili novinarjem. Ker je bila na tleh, je zapravila obetavno kariero in zajebala vloge v filmih Jezusu iz Nazaretha, Ta mračni predmet poželenja in Caligula. Poznavalci seveda razlagajo čisto drugačno zgodbo in trdijo, da je v umobolnici pristala zaradi hudih duševnih težav svoje ljubice, ki jo je pač hotela imeti ob sebi. Na vprašanje, če sta imela kaj z Brandom, pa je vedno odgovarjala, da so bilo to samo govorice in da je bil Marlon v golih scenah še bolj sramežljiv od nje. Med snemanjem je zaradi preutrujenosti izgubila celih dest kilogramov, v denarnico pa je dobila le borih 2000 dolarjev. Prav imate, filmski svet se deli na obdobje pred in po Zadnjem tangu v Parizu. Filmu, ki je tako ali drugače zaznamoval tudi Slovence.

Ocena 4

null

 

7 komentarjev na “Kulti in klasike: Last Tango in Paris (1972)”

  1. Rak pravi:

    Ja, res je, kar malo nerodno ti je. Sinoči sem uspel gledati ta film samo nekaj časa, uvodni del, nakar sem moral prenehati. Gledal sem ga že pred časom, žal sem mnogo scen pozabil, tako, da nekih relevantnih mnenj ne morem podati. Vsekakor velika mojstrovina, tudi za današnje stanje duha in seksualne svobode. Kako smo ga šele dojemali ob premieri na naših tleh. Morda kdo drugi opiše več iz takratnega obdobja.
    upam, da se še kdaj pojavi na ekranu.

  2. Gebieter pravi:

    ”Njena edina omembe vredna vloga”

    Spet si pozabil na Professione: reporter.

  3. Anonimnez pravi:

    se strinjam z oceno (It`s Buba and your blog is IGNORING me!!!!)

    jaz sem pa že toliko slišala o tem filmu, da sem v nedeljo ob pol dvanajstih odvrgla stran vse delo in se vlegla pred tv… valda, da so mi vse kolegice razlagale o sceni z maslom, ampak ne glede ne to, da je maria schneider kasneje obalovala to sceno in govorila, da so jo prislili v njo, totalno paše v kontekst.
    ko vidimo, da mu je umrla žena in da se je še gonla naokoli, mije jasno, zakaj je tako perverzen in “hudoben”, to je najboljše varovalo pred intimnostjo.
    tudi konec me ni presenetil. dokler bi vse trajalo in se dogajalo v praznem stanovanju na takem nivoju,kot se je, ko je vsak od njiju točno vedel po kaj pride in je prišel takrat, ko mu je pasalo po to prit, je bilo jeanne ok. za celo življenje pa to ni.

  4. Cencamarina pravi:

    To oceno si pa tako dobro napisal, da si ga grem izposodit en dan.
    Drugače ne berem ocen, tale me je pa prav potegnila noter.

  5. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Rak, oče mi je povedal, da je dvignil veliko prahu in da se je mnogim Slovenkam Marlon Brando zelo zameril. Govorili so celo, da zaradi tega filma ni dobil kar nekaj uglednih vlog. Toda to se mi zdi sporno, saj je istega leta dobil Botra in se zagotovo odkupil vsem moralistom. Film je igral tudi v slovenskih kinih, ljudje pa so ga gledali na podoben način kot Cesarstvo čutil in Emanuelo. Bilo jim je nerodno priznati, da so ga gledali in da so drug drugega srečali v temi kinodovorane.

    Gebieter, si ga že vlečem z neta. Že dvakrat si me opozoril. Res me zanima, če je to tako hudo dober film kot pravič. Od prvega gledanje je namreč minilo preveč časa in mi je ušel iz spomina.

  6. Recenzija: Unfaithful « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] mu v kakem drugem filmu ženo speljal prav Gere. Toda tole je drugačen film, kjer ta žena sedaj Zadnji tango v Parizu odpleše z nekim nepomembnim mladcem, fatalno privlačnim žrebcem, ki ji ponudi nespodobno [...]

  7. Umrla Maria Schneider « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] ste videli zloglasni Poslednji tango v Parizu, potem veste, kdo je bila Maria Schneider, ki po tej provokativni in kultni erotični drami Marlona [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !