ČETRTA TEMA PO IZBORU BRALCEV: So najbolj poceni izdelki res najbolj pametna izbira?
Objavil/a iztokgartner 22.5. 2008 pod osebno in življenjsko
Se spomnite časov, ko smo imeli le eno trgovino in ko je bilo mogoče kupiti le eno vrsto mleka in recimo jogurta? Nihče se ni pritoževal, nihče ni bil nervozen, nihče ni dirjal sem ter tja, nihče ni svojega časa zabijal s preračunavanjem in primerjanjem različnih cen za isti izdelek. Vsi smo bili srečni, veseli in taki, da smo pač kupili tisto, kar je bilo na policah. Danes je seveda drugače. Danes na trgu divja tretja svetovna vojna, izdelkov pa je vsak dan več. Isti izdelek na tisoč različnih načinov, v tisoč različnih trgovinah in s tisoč različnimi cenami. Zajebano do konca. Do konca, ki mu ni videti do konca. In ki je vsak dan boj za preživetje. Boj za nakup čim cenejšega mleka, jogurta in margarine. Različnih pakung za isti izdelek je hudo veliko. Tako zelo, da človek pozabi, da je kupil isti izdelek. Da kupi jogurt in da malce kasneje kupi še enega, saj mislil, da je v resnici kupil kumarice. In zelo različne so tudi cene. V Tušu so take, v Šparu drugačne. V Lidlu spet take, v Leclercu spet drugačne. V Hoferju znova take, v Mercatorju znova drugačne. Papriko lahko nekje dobite za tako cene, nekje drugje za drugačno. Nekje je slovenska, drugje je češka, spet nekje drugje je avstrijska, nekje čisto drugje pa ameriška. Še vedno le paprika, toda drugačno pa pakungi, ceni, okusu in velikosti. Nekateri ljudje pravijo, da je Tuš zelo poceni in da je Mercator malce dražji. Spet drugi prisegajo na Hofer in sovražijo Lidl. Spet tretji pa obožujejo Špar in niso še nikoli šli v Leclerc. No ja, nekateri so hodili le v Hardy, ki ga vsaj v Celju ni več. Hvala bogu, saj so prav tam prodajali izdelke, ki so se pokvarili že med nakupom.
Kupci so ponoreli. Do konca in naprej. To ni več kupovanje, to je mesarsko klanje za znižane cene in za nove izdelke, ki imajo vsaj na začetku znižano ceno. Je v Tušu res več tako imenovanih revnejših ljudi, v Mercatorju pa tako imenovanega srednjega sloja in bogatašev? Je Špar res nekaj vmes in primeren za oboje. Ti mora biti nerodno, če te vidijo v Hoferju? So kumarice iz Mercatorja boljše od Tuševih in Lidlovih? Je med njimi sploh kašna razlika, ali pa jih vsi dobijo od istega proizvajalca in čeznje pač nalepijo svoje znake? Kaj pa če Mercator na skrivaj kupuje pri Tušu in potem čez kozarec nalepi svoj znak. Kaj če to počne Lidl? Kaj če se Špar v resnici fura na Tuša in na Hoferja? Kaj pa le vsi skupaj robo dobijo iz neke albanske kmetije, kjer zemljo gnojijo z radioaktivnimi odpadki iz Rusije?

Ste kdaj razmišljali o povezami raka na črevesju in kupovanjem izdelkov v določenih trgovinah? Kaj pa če bi se recimo ugotovilo, da so vsi rakavi bolniki jedli samo Tuševe izdelke? Ali pa da imajo driske samo ljudje, ki kupujejo v Hoferju? Sta prav Tuš in Hofer med ljudmi, ki dajo kaj nase, nekako izpod nivoja? Kaj pa če gre morda le za dobro zastavljeno finto Špara in Mercatorja, ki imata v resnici še slabše izdelke? Kdo bi vedel. Res pa je, da je rak v porastu prav v zadnjih letih, se pravi v letih, ko so se pri nas razpasli trgovski centri, ki ponujajo poceni izdelke. Je torej normalno, da je jogurt manj kot evro? Je s takim jogurtom vse okej? Bi moral stati več, če hoče biti dovolj kvaliteten? Je normalno, da je toast znižan za 50 odstotkov? Je z njim vse okej? Ne bo morda splesnel že po enem dnevu? Je sploh dobro kupovati najbolj poceni izdelke? Bi bilo vseeno bolje odšteti več in si zagotoviti bolj zdravo življenje. Ali pa je vse skupaj le isto sranje v drugem pakovanju?

Zelo zanimivo mi je tudi to, da se eni izdelki primejo, drugi pa ne. Da enih preprosto ni več, saj prodajalke razložijo, da niso šli v promet. Je to le finta za prodajo drugih, ki so dražji? Kaj pa tiste blokirane cene? Je z izdelki, ki jih ponujajo v tej finti, vse okej? Jih imajo odveč in so jih zato dali pod to oznako? Jih niso mogli prodati nikjer drugje v Evropi in so pač dobri le za nas Slovence? Kot sem rekel, zajebana vojna za preživetje, kjer na koncu najbolj nastrada prav kupec. Pa četudi se zdi, da je izbira velika, je v bistvu vse skupaj le ena živčna vojna, kjer na koncu ugotoviš, da so ti podturili jogurt, kateremu je datum že potekel in je bil prav zato na začetku police. Prav pogrešam čase, ko smo imeli samo eno trgovino in ko kupovanje ni bila živčna vojna. Ko si šel v trgovino in kupil samo tisto, kar si res potreboval. Zdaj namreč kupimo tudi vse tisto, kar sploh ne rabimo in kar sploh ne bomo pojedli. Kar nam sploh ni ne vem kako dobro in za kar se sploh ne spomnimo dobro, kako se je znašlo v našem vozičku.
Dragi moji, mi znate povedati, kje se kupuje najboljše izdelke, kjer toast ne bo splesnel po enem dnevu, kjer zaradi hrenovk ne bomo bruhali in kjer se kljub temu za nakup desetih nujno potrebnih izdelkov ne bomo znebili stotih evrov.
Komentarji
33 komentarjev na “ČETRTA TEMA PO IZBORU BRALCEV: So najbolj poceni izdelki res najbolj pametna izbira?”
Komentirajte







Ne vem čemu v prispevku toliko vprašanj, sem pričakovala odgovore. Sicer pa sama sladkarij ne kupujem nikjer drugje kot v Hoferju, ker imajo daleč najboljše izdelke (moj favorit tega tedna je čokoladni čips s krispijem), drgač pa imam za vsako stvar svojo trgovino. Meso iz Špara, kruh iz Mercatorja, sadje, sladkarije, mlečne izdelke iz Hoferja, sekret papir in papirnate brisače iz Evro spina, Štumfe in LeClerca le v Tušu že dolgo nisem bla, v Lidlu in Hardiju pa še nikol.
Oh ja… nočem razmišljat preveč o tem… Lalala kdaj spet prišel bo med nas, stari dobri Josip Broz…
Anja…a tvoj nakup bazira na kvaliteti al na cenovni ugodnosti?
pa še potebno je upoštevati, da je potrebno imeti avto, ker se centri selijo na obrobje in seveda gorivo, ki se kar naprej draži.
@Sigi: nisem nek strokovnjak za kvaliteto, da bi lahko med sabo primerjala izdelke, ampak pač kupim tisto, kar je za moj okus najboljše. In če mi imajo v Hoferju najboljše sladkarije po nizki ceni, ne vem zakaj bi jih kupovala v Maximarketu, ki je kao fensi šmensi. Sekret papir je pa tudi najboljši v Evro spinu, ker je edino tam 4-slojen in mehek kot puhec.
Pa še to Sigi, ko kupujem nikol ne gledam na ceno. Ponavadi skoz kupujem ene in iste stvari, ne glede na to kolk stanejo.
Anja zanima me namreč zato, ker imam vse te trgovine skoraj pod nosom, a navadno sem vedno kupoval vse v eni. No bom poskusil tvojo varianto.
anonimnež-ica
je napisal:
“pa še potebno je upoštevati, da je potrebno imeti avto, ker se centri selijo na obrobje in seveda gorivo, ki se kar naprej draži.”
ja seveda, nekdo pa
mora skrbeti za globalno ogrevanje )
Najboljše izdelke se kupuje v trgovinah z bio izdelki, kruh (za tast sploh ne vem, če ga imajo, ker ga ne jem) ti definitivno ne bo splesnel sploh, če ga boš predolgo šparal, se ti bo edino posušil, užiten pa je precej več časa, kot pa tisti puhasti z Eji nafilani kruhki, ki so že naslednji dan samo bleda slika samega sebe. Pa tudi po hrenavkah in ostali hrani ne boš bruhal, ne isti ne naslednji dan. Sicer boš plačal več kot drugje, ampak pomisli, koliko denarja boš prišparal, ker ne boš zboleh za rakom in posledično ne boš rabil zapravljati gore denarja za draga zdravljenja, ker poceni zdravljenja so povečini neučinkovita.:)
Sigi iz kje pa si?
Mina, ne bodi preveč naivna glede BIO izdelkov.
Vsi niso tako bio kot se predstavljajo.
Ta svoj prispevek z vprašanji pošlji na omenjene trgovske družbe.
Prihodnjič piši o prehranskih dodatkih, ki v precejšnji meri vplivajo na razvoj različnih obolenj.
Anja, v vprašanjih lahko prav tako najdeš odgovore, če jih pravilno razumeš. Vse lepo in prav, toda a ti tak način kupovanja ne vzame preveč časa, glede na to, da skoraj vsak izdelek kupiš v svoji trgovini in da je v vseh trgovinah huda gužva?
Kritik, potrudi se in poskusi odgovoriti kot kupec.
Glede dodatkov, ne spoznam se nanjo toliko, da bi lahko verodostojno pisal.
Pravzato sem postavil veliko vprašanj, ker ni dobro nekaj trditi pri tako kočljivi tematiki.
Obstajajo povezave med nezdravim prehranjevanjem in obolenji vseh vrst.
Kritik, jasno da obstajajo, prav to sem se vprašal tudi v tekstu. Toda nimamo dokazov kako je s tem v resnici, zato je ostalo le pri vprašanih, na katera žal ne vem odgovorov, kar pomeni, da se vas povprašal za mnenje.
Glede dodatkov, ne spoznam se nanjo toliko, da bi lahko verodostojno pisal.
Od kdaj pa je nepoznavanje tematike za tebe ovira za pisanje?
Anja, res je, zato pa obstajajo certifikati. Je kar precej izdelkov Bio, pa nimajo certifikata. Ampak to je že druga tema, s katero ne bi tule morila. Vem pa kar nekaj o Bio proizvodnji in lahko povem, da tisti, ki pljuvajo po tem, pljuvajo precej na pamet in brez argumentov.
Spet en kup neslanosti, pavšalnih in diagonalnih bližnjic ter izogibanja kakršnemukoli razmisleku. Žalostno, za kaj vse se troši danes dostopna elektronika - za pisanje takih blogov, kot je ta …
Sir, razmišljaj namesto mene, če se ti da.
Barbara, zdaj pa se že ponavljaš. Raje povej kaj na temo, o kateri govori zapis.
Mislim, da si ne želiš
Sicer pa gre za post, ki je sestavljen iz 30 vprašanj (sem štela), in žal ne vem, na katerega naj odgovorim najprej. Naj poskusim:
Kaj pa le vsi skupaj robo dobijo iz neke albanske kmetije, kjer zemljo gnojijo z radioaktivnimi odpadki iz Rusije?
Ja.
Je torej normalno, da je jogurt manj kot evro?
Je s takim jogurtom vse okej?
Niti približno! Ko sem bila v osnovni šoli (cca 15 let nazaj), je bil sadni jogurt 49 SIT. Zdaj pa je manj kot 1 €! Kam gre ta svet…
Poleg tega pa me motijo posploševanja tipa:
Zdaj namreč kupimo tudi vse tisto, kar sploh ne rabimo in kar sploh ne bomo pojedli. Kar nam sploh ni ne vem kako dobro in za kar se sploh ne spomnimo dobro, kako se je znašlo v našem vozičku.
Jaz tega ne počnem.
Pa še sitna sem danes, priznam. Zato me raje ne vabi več k komentiranju
Nekdo je enkrat rekel, da ni tako bogat, da bi lahko kupoval cenene izdelke.
Se strinjam s tem. Večkrat sem že padla na finto, predvsem pri oblačilih, ki so precejšen izdatek za en povprečno reven žep. Kupi si poceni majčko. Imej jo trikrat, štirikrat… Potem se pa materijal razvleče, barva obledi, slabo se pere in zasmrdi takoj, ko se spotiš za milimeter. No, to je najbrž najdražja majica, kar si jih kupil.
Namesto kvalitetne majice ali srajice, ki bo trajala par let, no problem.
Glede hrane in ostalih reči - trudim se kupovati slovensko. Razlike so majhne za moj žep, za državno ekonomijo pa je takšno potrošniško vedenje (seveda večine) dobro.
Cenca, ne vem če so razlike tako zelo majhne. Prav slovenski izdelki so velikokrat močno dražji od tujih, kar pa je za reven slovenski žep večkrat težava. Sicer pa, kje je garancija, da je domači izdelek boljši od tujega?
@Iztok: mi niti ne vzame ne vem kolk cajta. V Interspar ali Mercator grem vsak dan mimgrede, ko grem iz službe (največ 15 minut), v Hofer grem ponavadi v petek popoldne in kupim za cel teden (okvirno porabim pol ure za nakup), v Evrospin pa 1x na mesec, pa pač kupim več sekret papirja (od 15 minut do pol ure)
Torej ni ne vem kaka izguba cajta.
Anja, torej si vsak dan v trgovini
Da ti vzame samo 15 minut, pa ne verjamem, saj so vrste hude.
Iztok, saj pravim. Se trudim. Če je cena kolikortoliko primerljiva, kupim slovensko. Pa kaj, če ni vložena zelenjava tako dobra, kot recimo hrvaška? Vsaj jaz ne vidim neke bistvene razlike, pa cena je tam tam. Tako da kupim pač slovensko. Če so pa razlike za 50% in več, pa seveda drugače razmišljam. Recimo, slovenskih oblačil si skorajda ne morem privoščiti - kar meni dobro izgleda, je veliko preveč za moj žep. Tragično, kako so po eni strani oblačila predraga za povprečne kupce, tovarne pa propadajo, delavke so katastrofalno slabo plačane…
držim se angleškega pregovora, da nisem tako bogata, da bi kupovala poceni. vseeno imam neko potrošniško razvado, ki se je držim že dolgo časa. meso in pijačko nakupujem v leclercu, sveče za na grob v tušu, velike nakupe obavim v šparu. mercatorja se že nekaj let izogibam kot hudič križa.po čistila hodim v eurospina, hardy je bil vedno poln pogan in miši, zato me je njihov vonj odganjal že na vratih, hofer mi nudi nekatere avstrijske izdelke, ki jih drugje ne dobim, lidl ni po mojem okusu, cunje nakupujem v tujini.
obožujem nekatere tuje izdelke,( pik vrbas, gavrilovič hrvaška,belgijska čokolada in muncmalow iz subotiškega pionirja, mogoče še kaj…)
vedno se najprej prepričam kakšen izdelek kupujem, saj hrano, ki je ne poznam, želim probati že v trgovini.
m.
eh, za kakšen dan zginem iz neta in sem že označena za anonimneža
m.
Iztok,
dej ti praš na Pop TV, če so se že kaj naveličal Slaka, saj ti maš čist dost glih tko primitivnih vprašanj, da bi ga komot zamenal.
Včasih je bil Jarh zakon
- pol pa je prsu InterSpar,… in ja od takrat naprej je za nas Spar zakon. Glede plesni pa takole. V bistvu gre plesen na “zdravo - naravno” hrano,… tk da hitrej k se hrana pokvari manj umetnih pizdarij je not.
Sej to ni normalno ko na jogurtih piše da je skor en mesec datum uporabe. Sicer pa sej zdej tak ni nč več “zdravo - naravno”.
Cenca, to z oblekami pa je itak posebno poglavje. In res je, tuje znamke so ponavadi cenejše, zato pa naših skoraj nihče ne kupuje tako množično. Je pa tudi res, da je ena trgovka v neki oddaji povedala, da visoke cene še vedno brez panike obstajajo zato, ker se še vedno najde dovolj kupcev zanje.
M, meni se ne bi dalo hoditi po vsak izdelek v drugo trgovino. A ni prednost velikih centrov prav v tem, da lahko vse dobimo na enem mestu in da nam ni treba letati okoli?
Nick, vprašal, pa so rekli, da se ga še niso. Škoda.
Eva, mesec dni trajajoči jogurti so tudi meni zelo sumljivi. Malce preveč je to. No ja, po drugi strani pa mi je čuden tudi jogurt, ki se uniči že po treh dneh recimo.
Jarh je bil kul, ja. Sam pol se je menda nek lastnik menjal, pa je roba postajala čedalje bolj čudna, pa izbira vse slabša.
@Iztok, itak da sem vsak dan v trgovini, ker ne jem starega kruha. Pa ob 5 popoldne v našem Mercatorju ni nobene gužve.
Iztok, ja, res je. Posebej ker so te naše linije narejene za neke recimotemu sodobne gospe, ki pa že imajo nekoliko bolj polne denarnice. Problem je v tem, da morajo biti oblačila za mlade tako moderna, kot poceni, slovenska oblačila za mlade pa so lahko samo eno ali drugo. Razen redkih izjem. Škoda za slovenske proizvajalce, ker tako izgubijo kar pol trga, ki oblačila na veliko kupuje. Pa visoka cena v vsakem primeru tudi ne zagotavlja kakovosti, ravno pri čevljih in oblekah - edina naša prednost pri tem je, da ti recimo v Alpini lahko čevelj popravijo, če se ti kaj strga ali pokvari (če je nov, seveda), pa v Krimu ti tudi zastonj zožijo in skrajšajo, če kupiš pri njih. To je super.
saj ni treba hoditi vsaki dan po nakupih. sama naredim tako, kadar grem kupovat določene artikle naredim zalogo. kadar kupujem pijačo in meso je to v malo večjih količiniah. pijačka počaka v kleti, meso zamrznem. teoretično sem 1x na teden v drugem nakupovalnem centru.
m.