IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NA GLAS

14 komentarjev na “Moj prvi in zadnji haiku”

1. anubis - 19.5. 2008 ob 17:05
   

   Al dej not vse vej’ce al pa n’bene :))

2. iztokgartner - 19.5. 2008 ob 17:08
   

   Anubis, rešeno.

3. dare - 19.5. 2008 ob 17:08

   Mogoče bi a res opustil haiku, a ?!

4. iztokgartner - 19.5. 2008 ob 17:09
   

   Dare, saj sem zapisal, da je prvi in zadnji.

5. dare - 19.5. 2008 ob 17:14

   Aja,saj res!

6. waterlily - 19.5. 2008 ob 17:20

   Kaj je že fora pri haikuju? Sedem zlogov v vsakem verzu al kaj že? In kaj ne govorijo samo o naravi?

7. Gebieter - 19.5. 2008 ob 19:06

   Ni nujno da samo o naravi, bolj gre za neko trenutno impresijo.

8. Gebieter - 19.5. 2008 ob 19:07

   Aja, standard naj bi bil 5-7-5, samo obstajajo seveda tudi druge oblike.

9. iztokgartner - 19.5. 2008 ob 20:26
   

   Waterlily, haiku je neke vrste japonska poezija, polna metafor in ostalih pizdarij, rime pa naj ne bi poznala. Sila čudna in neobičajna reč, kjer je pesnik pravzaprav omejen s pravili, ki jih je zapisal Gebieter. Kot sem rekel, moj prvi in zadnji haiku. Da bi šlo samo za živali, pa ne vem kje si pobrala

10. waterlily - 20.5. 2008 ob 11:45

    Saj nisem napisala, da govorijo o živalih. Kaj nisem napisala, da o naravi?

11. ajda - 20.5. 2008 ob 13:01

    kaj ne bo
    tisto ni bilo
    nikoli

    

12. iztokgartner - 22.5. 2008 ob 02:01
    

    Waterlily, sori, moja napaka.

    Ajda, bo tudi to tvoj zadnji?

13. ajda - 22.5. 2008 ob 11:10

    ne ne, to je bil le odgovor na tvoj haiku. Ni zadnji, prisežem;).

14. iztokgartner - 22.5. 2008 ob 13:39
    

    Ajda, ja potem pa moraš še jaz kakega zapisati, da ti dam kontra

    Recimo:
    kaj če bo
    tisto ko bo
    vedno

Komentirajte