zda 1979, znanstveno fantastična grozljivka, režija: Ridley Scott, igrajo: Sigourney Weaver, Tom Skerritt, Ian Holm, Harry Dean Stanton, John Hurt, Veronica Cartwright, Yaphet Kotto

Žrelo v Vesolju.

To, kar je bil Žrelo za morje, je bil Osmi potnik za vesolje, le da je bil strah gledalcev seveda manj realen, da pa je prav zaradi tega več kot vžgal slogan: “V vesolju vas ne bo nihče slišal kričati.” Če ste se v Žrelu bali morskega psa, se boste sedaj seveda bali vesoljske pošasti. Zajebanega osmega potnika, ki čisto po naključju vstopi v vesoljsko ladjo Nostromo. Med sedemčlansko posadko, ki nima pojma, kaj jo čaka. Ki se niti pod razno ne zaveda, kako hudičevo nevaren je stvor, ki ga na obrazu prinese John Hurt. Nesrečni Kane, ki je svoj znameniti prizor poroda enkratno sparodiral v filmu Space Balls. Atmosfera je prava. Napeta, polna pričakovanja, skorajda panična. Tudi za gledalce, ki trepetajo skupaj z junaki na platnu. Krvoločni stvor se namreč skrije nekje na ladji, člani posadke pa ga iščejo in čakajo, kdaj jih bo napadel. Kot morski pes v Žrelu. Kot plenilec, ki čaka na svoj plen. Okej, filmu se resda počasi začenja poznati leto rojstva, toda to ne pomeni, da ga je čas povozil. To pomeni le, da ni več tako zelo svež kot leta 1979. Pa vendar, film ostaja klasika za vedno. Prelomna poslastica žanra, ki je iz Sigourney Weaver naredil kultno robo. Edino pravo akcijsko junakinjo tistega časa. Zares pravo trdo žensko, ki se ne boji nikogar. Ki morda zatrepeta le ob preveč bližnjem srečanju z vesoljsko pošastjo. Režiser Ridley Scott, ki se je tri leta kasneje proslavil še z Iztrebljevalcem, je imel pred Osmim potnikom za sabo le ne preveč odmevno pustolovščino The Duellists, zato je zelena luč za take vrste film pravi čudež. Zelo veliko zaupanje režiserja Walterja Hilla, ki je odnehal po nekaj snemalnih dnevih in mu prepustil posel. Zelo dober film. Tak, da ga lahko gledate vsako leto znova in tak, da vas nihče ne bo slišal, ko boste kričali.

Ocena 4