Bodoči tast in mlajši bratec moje punce sta me poteptala v tenisu
Objavil/a iztokgartner 12.5. 2008 pod osebno in življenjsko
Na leškem Šobcu se je začela sezona tenisa. To seveda pomeni, da sem tudi jaz končno pogledal iz medvedje luknje, v roke vzel lopar, nase navlekel kratke hlače in tenis copate ter se pripravil za dvoboj stoletja. Za tekmo dvojic, kjer se je treba boriti do zadnje kaplje znoja. Na eni strani sva bila midva s punco, na drugi pa moj bodoči tast ter njen mlajši bratec. Pred dvobojem sem imel seveda zelo dolg jezik. Nekaj v stilu: “Joj, kako bosta zgubila. Daj no mali, pojma nimaš. Starček in dojenček nimata šans. Tri nula v setih je zagotovljenih. Zgubila bosta še pred pričetkom tekme.” Pač samozavest in prepričanje, da s punco nikakor ne moreva izgubiti. Prvi set je pokazal povsem drugačno sliko. Tast in ta mali sta naju dobesedno zmlela v prah. Prvi s svojimi zajebanimi felš udarci, drugi pa s preciznimi ter dokaj močnimi streli na sredino igrišča. Ena nič za nasprotno ekipo. Bolečih ena nič. Ena nič, ki mi je pobral samozavest in skorajda uničil upanje za zmago.
Hvala bogu za mojo punco, ki se ni hotela predati. Ki mi je ponovno vlila voljo in me prepričala, da tekma še ni končana. In res, kot bi trenil sva dobila dva seta in povedla z dva proti ena. Z odličnih dva proti ena, ki je pošteno namatral in presenetil tasta in ta malega. Moja samozavest je bila na vrhuncu, iz mojih ust pa so spet letele zbadljivke in čista preserancija. Jasno, igrali smo četrti set, midva s punco pa sva vodila 5 proti štiri in imela servis. Moj servis, s katerim bi lahko dobil tekmo. In pozor, imel sem celo tako imenovani match point, zaključno žogo, kjer bi se sanje nasprotne ekipe sesule v prah. A kaj, ko sem zajebal in butnil dvojno napako. To me je očitno tako zelo zmedlo, da sva game potem izgubila in spušila še tako imenovani tiebreak.
Dva dva v setih in zadnji odločilni set. Zadnji maraton na vročem soncu, kjer je energije seveda zmanjkovalo. Še posebej v meni, saj sem bil letos prvič v športni akciji. Jasno, izgubila sva. Kot dva amaterja. Kot dva papka, ki prvič v življenju v rokah držita lopar in ki nimata pojma, da je treba žogo poslati čez mrežo. Tri dva za nasprotno ekipo in ponovitev lanskega poraza, ki me je bolel vse do letos. No ja, sedaj me boli tale nov poraz. Še posebej zato, ker sva s punco vodila dva ena in ker sva imela zaključno žogo za zmago. Tast in bratec sta bila seveda čisto tiho in se režala v notranjosti, jaz in punca pa sva pihala od jeze in jima morala priznati premoč.
Hvala bogu, da smo potem udarili še nekaj hitrih tekem do desetih dobljenih točk, kjer sem bodočega tasta premagal deset proti devet in si vsaj malo oddahnil. Do trenutka, ko je na teren stopil ta mali in me zdelal kot piksno. Z deset proti šest. Tako zelo, da sem sopihal kot lokomotiva in da sem na koncu komaj stal na nogah. Dobil me je na kondiciji in na menjavanju strani. Jasno, pred tekmo sem bil spet glasen in pameten, po tekmi pa sem bil raje tiho in mu stisnil roko.
Prav imate, počutil sem se kot kobilica, ki jo med zobe dobi kakšna večja žival. Pa četudi sem bil ves čas prav jaz večja žival.
Komentarji
4 komentarji na “Bodoči tast in mlajši bratec moje punce sta me poteptala v tenisu”
Komentirajte
jah… take stvari se rade zgodijo… lahk bi tud ti zmagou ampak pač nisi imel sreče… škoda (zate)…
več sreče naslednje leto…
Veter, revanš je že naslednji teden. Leto je minilo, saj je bila zadnja zguba tik pred koncem sezone, ko se je igrišče zaprlo.
Tako len pa tudi jaz nisem
Bo treba vadit za naslednji match, iztok
Tina, tako je. In to čim prej. Magari na kaki računalniški simulaciji. Prav za tak način vadbe imam na sumu ta malega