Danes se praznuje svoboda tiska
Objavil/a iztokgartner 3.5. 2008 pod Aktualno in brez cenzure
Tako je, 3. maj je dan, ko naj bi po celem svetu praznovali svobodo tiska. Se pravi dan, ko naj bi praznovali možnost necenzuriranega in neobremenjenega pisanja o rečeh, ki nam padejo na pamet. Slovenija se je med več kot sedemdesetimi državami, ki dopuščajo svobodne medije, uvrstila na 43. mesto. To potemtakem pomeni, da nismo ravno najbolj popustljivi. Da novinarjem ne puščamo najbolj svobodnih rok in da v njihove zapise večkrat posežemo s cenzuro ali trenutno politično klimo. Triinštirideseto mesto ni ravno najboljša uvrstitev. Zadnji nismo, do prvih deset pa nam vseeno manjka še veliko. Kaj vem, morda so najbolj svobodni prav tako imenovani rumeni mediji, ki zadnje čase res objavijo kar jih je volja. Ki na svoje strani pripopajo tisto, kar bo podžgalo njihove bralce. Ne glede na posledice, ne glede na vroči kri zvezdnikov, ki jih ujamejo pri tem ali onem spornem dejanju.
Resne revije so druga zgodba. Tam se objavi tisto, kar je dovoljeno. Kar dovoljuje uredniška politika in kar je odobreno s strani tihih lastnikov posameznega medija. In prav zato so blogi zakon. Prav na blogih ni nobene cenzure. Prav na blogih za svoje zapise odgovarja vsak posameznik, ki lahko napiše kar ga je volja. Če hoče, lahko Janeza Janšo pošlje v tri krasne. Če hoče, lahko objavi sliko svojega tiča. Če hoče, lahko pokritizira svojo pedikerko. Če hoče, lahko namoči svojega šefa. Če hoče, lahko jebe mater vsem, ki jih ne mara. Blog prenese vse. Od prve pa do zadnje črke. In to je zame prava svoboda. Svoboda, ki je ne dopušča noben drug medij. In blogi niso drugega kot majhni časopisi, ki jih vsak posameznik ureja po svoje. Če želi, lahko piše o modi. Če se mu zahoče, je lahko obseden s politiko. Če mu paše, fura seksualne teme. Če se mu zahoče, pa nam razlaga svoje osebne težave. Svobodno, odprto in brez cenzure.
Prav imate, bloganje je edina prava svobodna beseda. Edina prava svoboda tiska, ki se je zgodila popolnoma nepričakovano. In ker se je zgodila, se bo zgodila še bolj. To je le začetek. Blogi so naša prihodnost. Edino na blogih se zve prava resnica. Edino na blogih imamo jajca, da povemo vse tisto, kar drugače ne bi upali. In kar nam niti ne bi dovolili, da bi povedali.
Živelo bloganje, živel 3. maj, živela svoboda tiska.
Komentarji
13 komentarjev na “Danes se praznuje svoboda tiska”
Komentirajte
bravo iztok, mislim, da si prvi na blogosu, ki se je spomnil! a si bral delo ali si videl na teletekstu?
se pa na moč strinjam s tabo, da naj bo blog najbolj neodvisen medij, to bo sploh prišlo do izraza v prihodnosti, ko bodo novice sestavljene predvsem iz povzemanja različnih blogerjev (ideja je podobna blogorolini ane).
Smukc, po radiu, po radiu
Res je, natanko takšna bo prihodnost. Problem bo le v tem, da ne bomo nikoli vedeli, kdo blefira, kdo pa misli resno.
V večini se lahko strinjam, na žalost pa ne s tistim, da blog lahko prenese vse. Ena stvari, ki je zagotovo ne more prenesti, je netočnost navajanja podatkov z izgovorom, da pisec do bralcev nima nobene obveze pojasnila, kaj je res in kaj ne, oziroma z izgovorom, da je vse skupaj potrebno jemati manj resno in bolj na easy. Svoboda tiska je seveda eno, a mora vedno iti z roko v roki z odgovornostjo pisca, da ne bo pisal neumnosti. Ko enkrat začne podajati napačne infomracije in jih kljub opozorilom ne popravi, je to začetek konca njegove kredibilnosti in kot tako tudi začetek konca njegovega bloga, saj blog postane sam sebi namen, zato izključi bralca in služi le še kot odlagališče bolj ali manj bizarnih misli lastnika. Če so res blogi naša prihodnost, lahko le upamo, da ne bo šlo zgolj za pogum, temveč vedno tudi za trezen razmislek, kja in kako objaviti, ter zavedanje, da se mora bralcu vedno naliti čiste vode, ne pa da se ga z napačnimi informacijami zavaja, pa četudi povsem nenamerno.
P.S.: Seveda me veseli, ko vidim, da se zgornja kritika ne nanaša na dotični blog. Iztok, upam, da bo tudi tvoj blog eden tistih, ki nas bo vodil v Krasni novi svet svobode tiska.
Spooky, obljubim, da se bom trudil še naprej.
Odlično … in seveda upam, da ne boš preveč zameril, če te bom občasno opozoril, če boš slučajno nevede skrenil iz začrtane poti.
Spooky, ni panike, le če ne boš preveč tečen in če me boš kdaj pa kdaj tudi pohvalil
Vedno pohvalim, ko imam dober razlog, seveda pa znam tudi zelo tečno lajati in renčati, če gre karavana svojo pot…
Seveda pa blog zame ni tisk, pa tudi vsak tisk ni resen. Svetujem blogerjem (in tudi tebi, Iztok), da bi vsaj kdaj pa kdaj napisali kakšen prispevek tako kvalitetno, da bi bil lahko tudi natiskan. Skratka, da bi imeli malo več samokritike (ali samocenzure, votever) in bi že pred začetkom klofanja po tipkah premišljevali: je to vredno zapisa, sem odgovoren do bralca (in morebitnega urednika), ne bi raje šel na špancir in bi bilo to bolj pametno …
Iztok,
pohvalil te bom pa prav gotovo, ko bo to primerno. Pa saj zdi se mi, da sem te … ja, seveda sem te prav danes, ko sem videl pripis k Černobilu. Čeprav seveda lahko bil “članek” verodostojen že ob njegovi objavi.
Nick, ne pozabi, da blogerski zapisi redno izhajajo v Blogroli, ki pa je tiskan medij.
Glede tvojih nasvetov, si kdaj pomislil, da bi sam pisal bloge? Misliš, da je tako zelo preprosto kot zgleda?
Glede pohval, tega žal glede mene nisi zmožen. Prav nasprotno, tudi pri povsem navadnih zapisih si piker in napadalen. Verjetno že iz navade. Škoda.
Ne vem, kje ti vidiš pikrost in napadalnost v mojem zapisu zgoraj.
Do pisanja blogov mi pa definitivno ni. Če že napišem kakšno stvar, jo za svoj svoj tiskani medij, tudi marsikatera moja slika je objavljena in še kaj, tako da moj ego sploh ne trpi zaradi pomanjkanja objav oz. ven metanja.
Nick, v zgornjem ne, v vseh ostalih pa. Celo zmenila sva se, da se boš držal dogovora o lepem vedenju, pa ti nekako ne uspe. A saj brez veze, da ti to sploh govorim. Lahko bi te pač brisal, pa si mi ne da. Piši kar hočeš, moja prošnja je le to, da ohraniš nivo komentarja. To je vse.
LP
Sem malo premislil in dogovor je bil preveč enostranski.