Se spomnite kaj ste počeli, ko se je zgodil Černobil?

27.04.2008 ob 22:41

Černobil je bil zame kot 11. september. Star sem bil vsega 12 let, panika pa je zadela tudi Slovenijo. Po radiu, televiziji in v časopisih so nas opozarjali, da obstaja nevarnost kislega dežja in da se pravzaprav sploh ne ve, kakšne razsežnosti bo ta jedrska nesreča sploh imela. Rusija se mi je nenadoma zdela nevarno blizu. Čeprav sem bil otrok, me je bilo pošteno strah. Kot da bi reaktor razneslo v Celju. Nekje čisto blizu mojega bloka. Ali kar na stranišču. Medtem, ko bi kakal. Mama in oče sta mi zabičala, naj ne hodim preveč po dvorišču in naj pazim, če bo začelo deževati. Da pač obstaja nevarnost kislega dežja, ki ti lahko poškoduje lasišče in te naredi za neplodnega. “Neplodnega?” sem vprašal. “Ja, takega, da ne boš mogel imeti malih Iztokov, ko boš velik,” mi je pojasnila mama. Ker sem bil trmast otrok, sem si mislil svoje in sredi dežja veselo igral nogomet. S svojo blokovsko klapo seveda. Prav na ta dan sem dal kar tri gole, prav na ta dan sem se počutil najbolj pogumnega. Tako je, strah me je očitno minil v trenutku, ko sem šel na dvorišče. Ko sem ugotovil, da me atomska bomba ne bo ubila. In ko sem bil prepričan, da je Rusija res predaleč, da bi se mi lahko kaj zgodilo.

Kaj vem, morda sem od takrat dalje malce čez les. Malo nor in tak, da se mi pozna ta kisli dež. Kaj vem, morda so vsi otroci, ki so se rodili leta 1986, zato tako nori in malce drugačni. Kaj vem, morda bi moral tiste usodne tedne res ostati doma in paziti na dež, ki je padal z neba. Kaj vem, morda pa vse skupaj nima nobene zveze in je bila Rusija res predaleč, da bi se vpliv eksplozije čutil pri nas.

Kakorkoli že, Černobil je bil moj 11. september, moj dan D, dan, ki sem si ga zapomnil za vedno. Moja Hirošima in moj Nagasaki. Še vedno sem hvaležen bogu, da nisem takrat živel v Rusiji in da se nam ni kaj podobnega zgodilo v Krškem. Še vedno se spomnim vseh tistih nesrečnih ljudi, ki še danes čutijo posledice. In vseh tistih številnih razprav, ki so se takrat odvijale po vseh slovenskih lokalih, šolah in službah. Černobil je bil debata vseh debat. In opozorilo, da je jedrska energija nevarna tudi takrat, ko jo imamo pod nadzorom. Morda je prav takrat še najbolj nevarna.

In ko danes pomislim na ta dan, prav ne morem verjeti, da je minilo že 22 let. Več koz dve desetletji od mojega prvega srečanja s kislim dežjem, za katerega še vedno ne vem, če mi je pustil kakšne posledice.

DODATEK NA ŽELJO SPOOKYJA MULDERJA:

Iz mojega teksta ste očitno razbrali, da je Černobil v Rusiji, saj se ga od tam tudi sam spominjam. Da bo Spooky povsem zadovoljen, naj pojasnim, da Černobil dejansko leži v Ukrajini, ki je bila nekoč prav tako kot Rusija del Sovjetske Zveze. Torej, Černobil leži v Ukrajini, kar pomeni, da se je v mojem ranem otroštvu pač zgodila geografska napaka, ki bi jo očitno moral popraviti že takoj na začetku.

Isto velja za omembo kislega dežja, ki v resnici ni kisel dež, marveč radioaktiven dež. Samo toliko, da se ne bi kdo slučajno narobe naučil kemije prav zaradi mojega zapisa.

 

68 komentarjev na “Se spomnite kaj ste počeli, ko se je zgodil Černobil?”

  1. 1danica 1danica pravi:

    Prav nič težko se ni spomniti: tistega dne sem se razveselila druge nečakinje.

    Černobil je bil pomembna novica, a v naši družini je bilo eno majhno bitje vseeno pomembnejše.

  2. blanka pravi:

    jest sem bila stara 5 let in oče me je vlekel na balkon, pa še dež je padal.(bivši of.JNa) Prasec stari…(posledice?ne vem, mogoče..) lp?

  3. klemenix klemenix pravi:

    Jest sm biu pa takrat še v maminem trebuhu. Je blo fajn mokro in mstno :D Za malenkost sm zamudu tale černobil..ti šment :D

  4. Gregor pravi:

    nič vem samo da nekaj časa nisem hotel piti mleka. naklučje?

  5. spookymulder spookymulder pravi:

    Najprej malce osvežitve geografije: Černobil leži na severu Ukrajine, blizu meje z Belorusijo, nikakor pa ne v Rusiji, zato jo v prispevku napačno ves čas omenjaš. Verjetno si malce pomešal s Sovjetsko zvezo, ki je takrat seveda še obstajala in sta ji pripadala tudi Ukrajina in Belorusija.

    Kot drugo še malce iz pouka kemije: kisli dež nima nobene zveze z radioaktivnostjo, ker gre za kisle padavine, ki jih povzročajo emisije žveplovega dioksida in dušikovih oksidov – to se veže z vodo (deževnico) in jo naredijo kislo, stvar pa potem zelo slabo učinkuje predvsem na rastline in tudi živali, predvsem vodne. Kisli dež je na industrijsko onesnaženih območjih (tudi v Sloveniji) močno prisoten tudi dandanes, pa seveda že dolgo ni nikjer v bližini eksplodirala nobena jedrska elektrarna. Torej, v času nesreče v Černobilu, pri nas ni obstajala nevarnost kislega dežja, temveč radioaktivnega dežja, ker so se v ozračje izpuščeni radioaktivni delci pomaknili tudi nad Evropo in potem z dežjem padli na zemljo.

    Je Černobilska nesreča vplivala tudi na Slovenijo? DA!!! Ravno ob obletnici so na TV vrteli prispevek in povedali, da so povišano radioaktivnost pri nas najprej (nekaj dni po nesreči) izmerili na Žirovskem vrhu, kjer je bil (in še vedno je, vendar sedaj v zapiranju) rudnik urana in so redno merili sevanje. Tistega dne so zaznali 100× višje meritve, zato so najprej mislili, da so se pokvarile naprave, isto so mislili na Institutu Jožefa Štefana, ampak naposled so vendarle ugotovili, da gre očitno za radiaktivni oblak, ki je dosegel tudi naše kraje. Poleg tega se da pri nas še danes(!!!) izmeriti povišane koncetracije Cezija, ki je nastal ob eksploziji v Černobili in pripotoval z radioaktivnim oblakom.

    Prav tako se ne morem strinjati s trditvijo, da je jedrska energija najbolj nevarna takrat, ko jo imamo pod nadzorom, kajti Černobil je bil učna ura o tem, kaj se zgodi, ko nadzor (predvsem zaradi človeških napak) izgubimo. Obstaja kar nekaj zanimivih dokumentarcev, kaj se je tistega usodnega dne dejansko zgodilo, tak scenarij pa se pri nas v Krškem praktično ne more ponoviti, zato ni potrebno imeti pretiranega strahu pred jedrsko energijo.

    In kaj sem sam počel v tistem času? Dogodka se spomnim predvsem po tem, da sem v tistem obdobju mojega otroštva zelo rad zbiral deževnico iz luž v kozarce in stekelnice (nimam pojma zakaj, vendar seveda ne za pitje) in ko sta me pri tem opravilu v tistih dneh zalotila starša, sta vsa prestrašena pritekla pome in mi zabičala, da tega nekaj časa ne smem početi. Vem pa, da sem bil še premlad, da bi mi razlagala, da so zaradi tega lahko ogroženi tudi moji potomci. ;-)

  6. Rad Bi Bil Smetulj Rad Bi Bil Smetulj pravi:

    Spet neki bluzis. Kje si bil pa 11. septembra? Kdu se pa spomne teh pizdarij? Jest se spomnem nekega soncenga dneva ko sm gledal skoz okno in sm cakal samo kdaj bodo odvrgl bombo na dvorisce. Obletnce, obletnce. Boj proti okupatorju, ja to je blo tud nekoc. Nakljucje, mogoce niti ne, vseeno, eno po gofljici bos rabu, pa cimprej.

  7. beebzzzz beebzzzz pravi:

    da rajš ne povem kje se bla js takrat…če povem da sm stara 14 si lahko predstavlate :D sam sm pa ogromn že slišala o temu črnobilu in se mi zdi grzon kolko ljudi umre v takšnih nesrečah. sploh si ne morm predstavlat :neutral:

  8. Mašon pravi:

    jest sm bla takrat dober mesec star zarodek… Zato pa sem taka kot sem ;)

  9. nevenka nevenka pravi:

    Drjasala sem gimnazijske klopi in se čudila, kako lahko nekdo zaslovi z dretjem, Pero Lovšin je hodil namreč na isto gimnazijo.
    Pa sekirala sem se zaradi razpolovne dobe Cezija in podobnih zadev, ki so povzorčale radioaktivnost gob. Zaradi Černobila jasno. Razmišljala sem tudi o Hirošimi in vseh katastrofalnih posledicah, ki so se pokazale tudi mnogo kasneje…
    Ob večerih sem premišljevala, če se zrak zaradi sevanja svetlika, in bomo morda vsi zboleli….Slab je občutek, da ni varnega kotička….
    No, večinoma smo še….Černobil pa je bil resnična tragedija.

  10. nevenka nevenka pravi:

    Ah, ne…starejša sem bila….sedaj računam. A vseeno zelo mlada. Meni čas itak malo drugače teče, nekje sem izgubila priližno dvajset let. Najbrž, ko sem bila poročena ;-)

  11. Cencamarina pravi:

    Zanimivo, jaz se tudi spomnim tega. Pravzaprav zelo živo, čeprav sem takrat imela 4 leta. Spomnim se, da sem imela pomisleke ob solati, ki so jo jedli moji starši (jaz nisem jedla ničesar zelenega..). Če jim ne bo to škodilo. Pa če so jo dobro oprali. Pa če je druga zelenjava tudi strupena, pa take. Vem, da se mi je takrat zdelo, da je celo zrak lahko škodljiv in sem bila nekaj dni čisto zmedena. Pred hišo smo imeli take visoke ciprese in strah me je bilo, da bi se zaradi kislega dežja vse osušile in bi jim odpadle iglice.
    Pol jih je pa nono požagal in zgradil grdo betonsko garažo. To imamo še danes. Izgleda, da je bil kisli dež manjša nevarnost kot žaga.
    Posledice, ki so jih imeli v Rusiji so bile pa res grozljive. Upam, da se nikoli več ne zgodi kaj takega. Verjetno pa se bo, glede na to, kje rastejo take elektrarne in kakšni so varnostni ukrepi… Pa kako javnost vse izve trikrat prepozno.

  12. spookymulder spookymulder pravi:

    @Cencamarina:
    ONE MORE TIME: kisli dež nima zveze s Černobilom in radioaktivnostjo, Černobil pa tudi ne leži v Rusiji, temveč na severu Ukrajine:
    http://encarta.msn.com/map_701511707/chernobyl%E2%80%99_accident.html

    Da bi se v naši bližnji okolici znova zgodila černobilska nesreča je zelo malo verjetno, ker je nadzor iz strani IAEA sedaj veliko strožji, pa tudi veliko težje bi bilo kaj takega prikriti, ker ni več blokovske delitve med vzhodom in zahodom. Problem pa so razne azijske države (Iran, Pakistan, Sirija, Severna Koreja itd.), ki ne omogočajo pravega vpogleda kaj in kako gradijo, verjetno velikokrat tudi z zelo vprašljivim znanjem in materiali.

  13. Mitja pravi:

    Se spomnem tega.Bil sem prvošolček ko je prišlo do katastrofe.Precej se spomnem ker mi je mama prepovedala igranje z žabami v bližnjem potoku na vikendu.Bila precejšna zmeda glede oblaka v kolikšni meri se je razširil in predvsem kam.Kolikor mi spomin nese poljščine niso bile užitne kar nekaj časa…

  14. anonimnica pravi:

    Kako lepo je brati kako se vsi spomnete Černobila. V mojem spominu pa je zapisano, da najprej sploh nismo vedeli za nesrečo in veselo jedli solato in ostalo zelenjavo, potem pa je, z nekajdnevno zamudo, prišla vest o Černobilu, in smo solato proč metali. Mislim, da je novica “potovala” do nas vsaj tri do štiri dni. V bistvu je panika zavladala komaj za prvi maj.

  15. Anonimnež pravi:

    seveda se ga spomnim. z avtom smo bili visoko v osrednjem gorskem delu dalmacije, na Biokovu, , kjer se nam je pokvaril. med popravilom smo prižgali radijo in slišimo tole strašno novico. sijalo se sonce, bilo je vroče…mene je skrbelo, da me nebi pičila kakšna kača, ki se je v prvem vročem spomladanskem dnevu prišla sončit, ker sem sedela ob grmovju na robu ceste. za kar je bilo verjetno malo možnosti saj smo bili cca 1700m nmv. zazrli smo se v nebo, v sonček, nikjer oblačka in Rusija se nam je zazdela tako daleč in skoraj nemogoče, da bi tudi nas ujel dež, ki bi s seboj prinesel radioaktivne delčke.
    ko smo se vrnili v Split smo po teveju videli strašne posnetke, stanovalci černobila niso želeli zapustiti svojih domov in tudi nam se je neumno zdelo, da nebi jedli prve zelene salate, pili domačega kozjega mleka…
    čez leta izvemo za iznakažene novorojenčke, ki so se rodili po nesreči in čigar matere so bile izpostavljene sevanju. v primerjavi s tem se mi je tista salata zdela malenkost!
    m.

  16. Bentilnik pravi:

    No… Informacije o nesreču v Černobilu so bolj kapljale in ne bile emitirane v živo kot pri dvojčkih. Prve informacije, da je šlo nekaj narobe, so prišle iz Švedske – dva dni po nesreči. Zato si je le malo ljudi zapomnilo kaj so počeli 26. aprila ob 1:23:47. Velika večina je verjetno spala oz. se odpravljala spat, glede na to da je bila pri nas ‘le’ 00:23:47.

  17. Cencamarina pravi:

    Spooky, iskrena hvala za pojasnila.

    Pravzaprav sem samo povedala, kaj se od takrat spomnim. Takrat je bilo govora tudi o nevarnih padavinah. Kaj ima veze to z nuklearno nesrečo, mogoče takrat nismo vedeli in smo dobili napačne informacije.
    Poleg tega pa se je to takrat zgodilo v Sovjetski zvezi. Mislim, da marsikdo ne ve, da je bilo to na ozemlju današnje Ukrajine.
    But go easy… Si bister, se vidi. ;)

  18. Nick pravi:

    Kot je rekel Bentilnik in še kdo, smo za pravo razsežnost in nevarnosti nesreče zvedeli šele KAR NEKAJ dni po nesreči, tako da nima posebnega smisla ugotavljati, kaj smo tisti dan delali. Tudi se ni točno vedelo, kdaj je tisto radioaktivnost dejansko prineslo k nam.

    Zase vem, da sem v tistih dneh bil cele dneve v naravi, kjer smo si pripravljali drva, tako da sem potem razmišljal (in še razmišljam), če bodo kakšne posledice. Bilo je namreč zelo lepo vreme, dež je bil zelo poredko.

    Me pa preseneča, da nekateri povezujete radioaktivnost in kisli dež, in to celo tako brihtni, kot je lastnik tega bloga. Hudo, no, to smo se učili celo v osnovni šoli, kaj šele v srednji.

  19. ajda pravi:

    Nick, takrat so obveščali po radiu in drugih medijih, da naj bi otroci ne bili na dežju, da se perilo ne sme sušiti zunaj, uživali so le mleko v prahu, mislim da daljše obdobje, pa verjetno še kaj. Ni se moglo vedeti kakšne razsežnosti ima ta jedrska nesreča, kar starše vprašaj, pa se bodo morda spomnili, da je bila velika panika v Slo.

  20. Neverjetno pravi:

    Za nerazgledanega Gartnerja:

    Černobil je v Ukrajini, od ruske meje pa je oddaljen prebližno toliko kot Ljubljana od Beograda. Te raje ne bom spraševal kje se je zgodil 9/11 ali Dan-D, glede na to, da omenjaš ta dogodek kot eden najpomebnejših v svojem življenju, pa ga niti geografsko ne znaš locirati.

    Tista čtiva o nevarnosti jederske energije, pa lahko mirno vržeš v koš. Dejstvo je, da je jederska energija najbolj učinkovita in varna energija, sploh, ever. Prav tej energiji se lahko zahvališ, da ta tvoj blog poln lapusov sploh obstaja.

  21. Neverjetno pravi:

    Pa še to:

    Do jederske nesreče je prišlo zaradi okvare in eksplozije bencinskih generatorjev!

  22. nevenka nevenka pravi:

    Radioaktivni dež in kisli dež sta dve popolnoma različni stvari…..Kisel nastane, če je v zraku preveč žvepla in podobnih snovi, lahko tudi ogljikovega dioksida…Radioaktivni pa vsebuje radioaktivni prah…Dosti se je govorilo zaradi tega o radioaktivni onesnaženosti zemlje in o razpolovnih dobah radioaktivnih elementov, ki sem jih omenila že prej. Od njih je namreč odvisno koliko časa bo trajalo radioaktivno sevanje.
    Zelo je bilo odsvetovano nabiranje gob, ki za svojo rast črpajo iz v zemlji zelo široko razpredenih miceljev in je bila v njih izmerjena največja stopnja radioaktivnosti, sledijo borovnice itd…Podatke o radioaktivnosti hrane je objavil Inštitut Jožef Štefan.
    Med najbolj nevarnimi elementi sta bila jod in Cezij. Cezij 137 ima razpolovno dobo trideset let. Torej radioaktivnosti še nismo rešeni, da ne bi kdo mislil…..nekateri elementi imajo razpolovno dobo sto let in več…. :-(
    Jederske nesreče so RES nevarne, ker zelo dolgo trajajo…

  23. Nick pravi:

    eeee. .. . dejte no pisat jedrske in jedErske, krucifiks!!

    @Ajda, zakaj naj bi jaz spraševal starše? Meni so stvari jasne, bolj kot mojim staršem v tem primeru. Tudi to vem, da se nasveti niso nanašali le na otroke, pa nasploh je bilo odsvetovano zadrževanje zunaj brez potrebe, ne samo takrat, ko je padal dež.

  24. nevenka nevenka pravi:

    Neverjetno, nekako ta jederska energija ni tako zelo fajn, ker ima veliko jederskih odpadkov. Veliko večja pričakovanja imamo lahko od jederske energije pridobljene z zlivanjem jeder, ki pa nima tovrstnih odpadkov. Prvi tak projekt (ITER) je v teku v Franciji.

  25. Nick pravi:

    Iztok je napisal:
    “Kaj vem, morda sem od takrat dalje malce čez les. Malo nor in tak, da se mi pozna ta kisli dež. Kaj vem, morda so vsi otroci, ki so se rodili leta 1986, zato tako nori in malce drugačni.”

    Hude zaključke vlečeš – oziroma hude izgovore …

    Še en citat:
    ” Še vedno se spomnim vseh tistih nesrečnih ljudi, ki še danes čutijo posledice. In vseh tistih številnih razprav, ki so se takrat odvijale po vseh slovenskih lokalih, šolah in službah. ”

    Ah dej no, saj ne veš več, kaj pišeš. Pa 12 let si bil star takrat.

  26. nevenka nevenka pravi:

    Oh sorry, jedrska. Ne morem popraviti za nazaj… :-( Sem pa dobro mislila….

  27. Neverjetno pravi:

    Res je Nevenka. Odpadki so pravzaprav edina problematična stvar. Lahko pa so tudi izjemno donosni. Eno povprečno jedrsko smetišče lahko predstavlja desetletni proračun Ljubljane. ;)

  28. saily saily pravi:

    hm… glede:

    “Kaj vem, morda so vsi otroci, ki so se rodili leta 1986, zato tako nori in malce drugačni.”

    ti lahko čist mirne duše povem, da sm čisto normalna, pa sm rojena v tem času… tko da ne posplošuj

  29. Tony le Stephanois pravi:

    No, da vseeno malce zagovarjam Iztoka; sem prepričan, da ni resno mislil tisto z ‘86 otroci :D

  30. Morska pravi:

    Leto 1986 smo v naši družini zelo občutili, ampak niti ne zaradi Černobila, saj se je za nas veliko huje dogajalo kar v hiši, ko smo izgubili mojega bratca. Se pa spomnem novic o tem, predvsem panike, ki so jo zganjali ljudje, spomnem se, da mi je bio hudo ob gledanju televizije s prizori od tam in to je bolj ali manj vse.

  31. maja pravi:

    hehe
    “černobil” se pri nas tudi slučajno ne more ponoviti, ker je JE v Krškem druge vrste elektrarna in je nesreča take vrste izključena, saj že procesi v njej potekajo popolnoma drugače! ;)

  32. maja pravi:

    aja, še to… sama sem bila stara dve leti in me je tudi skrbelo zaradi solate ki jo jedo moji starši :D
    traparije
    ničesar se ne spomnim, le govoric, ki pa so do mene pricurljale leta kasneje
    se pa res natančno spomnim kje sem bila 11.9. :) in celo to, kdo mi je sporočil novico

  33. Anonimnež pravi:

    Kisli dež ti je definitivno pustil posledice.

  34. saudade pravi:

    Zelo dobro se spomnim.
    Bila sem namreč prvič noseča in vem, da celo večnost nisem smela jest svežega sadja (pa ravno prve jagode in solata so se pojavile na tržnici… takrat pač še ni bilo celo leto vsega na pretek!)…
    Vem tudi, da nisem pila svežega mleka, niti alpskega, pač pa tisto gnusobo od Pomurkinega mleka v prahu. Ki pa ga je kmalu povsod zmanjkalo.
    Spomnim se tudi, da teden dni nisem pomolila nosu iz hiše.
    Spomnim se strokovnjakov s Štefana, ki so na televiziji razlagali, koliko let (stoletij) bodo razpadali posamezni elementi.
    Še zlasti pa vem, da me je bilo strah za dojenčka. Na srečo se je rodil zdrav in je zaenkrat še zdrav.

  35. angelmanuel pravi:

    Takrat sem bil star 2 leti in pol in nisem imel pojma zakaj se gre. Ne vem, če sem se sploh zavedal, da obstajam kaj šele, da je v Černobilu razturalo reaktor pa, da bi vedel kaj sem takrat počel in kje sem bil. Verjetno sem res spal ali pa se drl za novo dozo mleka.

  36. neurovore neurovore pravi:

    Na maturantskem blizu Kanina sem se v enem gorskem seniku trudil sošolki pod hlačke in trpel srbečico od tistega sena še tri dni.
    In geigerjevemu števcu, s katerim je fotr meril solato na vrtu je pregorela varovalka, ko sem doma stopil skozi vrata.
    Tako da ja, vem kje sem bil takrat. :P

  37. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Spooky, takrat je bila Rusija in zato sem Rusijo tudi omenil. Glede kislega dežja, med ljudmi so bile prav te besede.

    Smetulj, jaz se vsega zelo dobro spomnim. Ne vem kaj bi rad povedal, a takih reči človek ne pozabi kar tako. Še posebej, če se mu zgodijo v ranem otroštvu.

    Nick, zakaj si pameten po nepotrebnem. Kako lahko zapišeš, da ne vem kaj sem napisal in da ne vem kaj se spomnim, če pa še zelo dobro vem kaka panika je nastala takrat pri nas. Ni bilo pogovora brez Černobila. Na tak in drugačen način. Tako se spomnim in dobro vem, da so bili starši zelo prestrašeni za svoje otroke in da je res vladala prava panika.

    Saily, malce manj resno no :)

  38. spookymulder spookymulder pravi:

    Ne, Iztok, tokrat se pač preprosto motiš, ker Černobil ni bil NIKOLI v Rusiji! Če ga že nočeš imeti v Ukrajini, kjer dejansko je, potem ga zgodovinsko gledano daj vsaj v SOVJETSKO ZVEZO, ki ji je Ukrajina v času nesreče še pripadala. Seveda dopuščam možnost, da v mladosti še nisi povsem točno vedel, kakšna je razlika med SZ in Rusijo, toda sedaj jo upam poznaš, zato ne vidim nobenega smisla, da Černobil še vedno tlačiš v Rusijo in s tem nemara tudi zavedeš kakšnega bralca, ki je premlad, da bi to dejansko doživel in bo po prebiranju tvojega teksta dejansko mislil, da Černobil leži v Rusiji.

    Enako velja za kisli dež. Če te je ljudski glas v tistem času “zavedel”, ni potrebno, da tudi danes še vedno povezuješ kisli dež in Černobil, ker stvari preprosto nista povezani. Lahko pa seveda napišeš, kaj vse se je takrat mislilo in govorilo, ampak potem bi bilo verjetno pametno napisati tudi to, kaj je dejansko res.

  39. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Spooky, tekst govori o mojih spominih zato je tak kot je. In takrat smo SZ pri nas rekli Rusija. Tudi v filmih so jo imenovali Mati Rusija. In tudi svarili so nas pred kislim dežjem. Lepo pa je, da si ti pojasnil vse ostalo, da meni ni treba.

  40. Luka Fanlok pravi:

    Zanimivo ej .. hvala bogu da nisem bil se ziv takrat.

  41. pirat s hribov pravi:

    jest sm se pa “prpravlov” na poroko….pa tanajstari sine je isti letnik :D zlo “fest in zdrav” fant drgač :wink:

  42. spookymulder spookymulder pravi:

    @Iztok:
    Saj razumem, da kot otrok še nisi točno vedel, kako se kakšna država imenuje in kaj kisli dež dejansko je, ampak potem se mi zdi že skoraj tvoja dolžnost do bralcev tega bloga, da jasno napišeš, da gre zgolj za tvojo otroško gledanje na zadevo, ki nima veliko skupnega z dejstvi, ali pa da poleg anekdote, kaj vse se je takrat govorilo, napišeš tudi, kaj je res in kaj ne – kot prvo bi to dodalo neko dimenzijo zgodovinske introspekcije, kot drugo pa lahko nek bralec, ki ne bere tudi komentarjev (in s tem mojega pojasnila), ampak samo tvoj osnovni zapis, dobi zelo napačen vtis o tem, kje je Černobil in kaj je kisli dež (kar se mi zdi, da se je tudi zgodilo pri komentarju Cencamarine). In verjetno si ne želiš, da bi imeli ljudje napačne predstave o dogodku, ki je tako fundamentalno zaznamoval tvoje otroštvo in ki si ga boš zapomnil za vedno?

  43. Tadej Tadej pravi:

    Kje sm bil? :lol: Rojeval sm se :lol: hvala bogu nimam 3 rok ali pa 6 niplov :lol:

  44. Dajana Dajana pravi:

    S kolesom sem se peljala po Celovški. Za mano moj fant. Smer Medvode. Ravnokar smo si ogledali TV Dnevnik, kjer je Tomaž Perovič, s katerim sem začela delati na Tv, spraševal planince, ki so razlagali, kako svež zrak, da je tam. V zvezi s Črnobilom so imeli na Dnevniku nekega strokovnjaka, ki je razlagal o jedrski energiji. Takrat sem se prvič zavedala… da najbrž res nekaj je, če so kar tega človeka povabili v Dnevnik (baje, da je umrl zelo hitro zatem…). Stara sem bila 24 let. Vreme… okoli 21-22.stopinj. Pomlad se je začela. Na cesti ni bilo nikogar razen naju (no, ja avti). Aja… zaradi vsesplošne panike sem si dala ruto čez usta… Grozen občutek neke vseprisotne nevarnosti, ki je ne moreš videti…

  45. ametist pravi:

    Ko se je zgodil Črnobil, nas najprej rajna Juga sploh ni upala pravočasno obvestiti o katasrofi. Sam sem po običaju na praznik OF dalal na parceli, kjer je danes moj dom. Po parih dneh se je pa že izvedelo iz tujine, po tem so pa začeli z obveščanjem, z meritvami radiacije, spraznjevanjem vodnakov z deževnico in dovozi vode tja, kjer ni bilo vodovoda. Sam sem bil vklučen v takšne aktivnosti pri CZ.

  46. SlimT pravi:

    Lani (2007) sem bil večkrat v Ukrajini – v glavnem mestu – Kijevu. To je nekih 54 km od Černobila. Zanimivo je, da so tamkajšnji prebivalci prepričani, da je vse ok. V bistvu jih niti najmanj nič ne skrbi. Še šalijo se na ta račun, da vodka in radioaktivnost drži bacile vstran. V okolici Černobila, ki je menda ograjena, rastejo čudovite gobe. Ogromne, velike, mesnate. Seveda so iznajdljivi slovani pogruntali, da je to vir dobrega zaslužka in jih naskrivaj nabirajo in prodajajo po celi državi – pa nisem prepričan, da ne gre kaj tudi v izvoz. Ne bi se čudil.

  47. specified boom pravi:

    joj matr smo eni težki; no sej važn je da se obešamo na malenkosti, pa vsem drugim nonstop dokazujemo da so totalni kreteni.
    Kok to dobr ego fila ane.

  48. spookymulder spookymulder pravi:

    @Iztok:
    Jaz sem se držal teme in povedal, kaj sem takrat počel in kako se stvari spominjam, sem pa skoraj moral opozoriti tudi na nepravilnosti, ki so se ti zapisale, seveda ne zato, da bi se delal norca iz tebe, temveč zato, da ne bi med ljudmi razširjal napačne informacije.

    Sem že v začetku pričakoval, da boš stvar popravil, zato sem ti tudi hotel dopovedati, zakaj se mi ne zdi prav, da objaviš take napačne informacije (in hkrati ne napišeš, kaj je dejansko res, kaj pa so (bile) zgolj babje čenče) in še huje, da potem pri tem tudi vztrajaš … še posebej, ker naj bi bilo tudi med tvojimi izkušnjami že nekaj novinarskih dni, zato bi lahko vedel, da imaš do svojih bralcev tudi neke določene dolžnosti točnosti navajanja podatkov oziroma popravka napak, ki se seveda lahko zgodijo prav vsakomur, kajti nihče ni nezmotljiv, ne pa da je tvoj odgovor “boli me kurac”?!?

    Oprosti Iztok, ampak to pač ni profesionalno. Vem, to je tvoj blog in na njem lahko pišeš karkoli hočeš, toda zavoljo svojih bralcev in zavoljo lastne kompetence mi (nam) vseeno ne zameri preveč, če skušam(o) popraviti določene nepravilnosti, ki se ti (slučajno?) zapišejo.

    Je pa res tudi mene zelo zmotilo, kako so nekateri to stvar zlorabili za zasmehovanje, toda nenazadnje bi to zelo lahko preprečil, če bi zapis že v začetku popravil (ali pa vsaj dodal nek dodatek s pravilnimi dejstvi). Sicer pa, če bi npr. ti bral blog od nekoga drugega in v njem opazil stvari, za katere bi 100% vedel, da ne držijo – bi na to opozoril, ali pa bi te “bolel kurac”?

  49. ametist pravi:

    Z vami pa res ni dobro češnje obirat, ker ste dlakocepci. Kdaor ni, naj oprosti, kajti poanta je res v dogodku in ne v geografiji…

  50. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Ametist, hvala bogu, da se najdejo tudi taki, ki to razumejo.

  51. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Spooky, ne glede na karkoli menim, da si povsem po nepotrebnem iskal dlako v jajcu in da to sploh niso napake, saj ne gre za nek profi članek, marveč le za spomine na tisti čas. To je vse in tu je vsa globina popolnoma odveč. Itak da vem kje leži Černobil, toda to takrat ni bilo pomembno. Takrat smo rekli, da je v Rusiji in zato sem zapisal, da se mi je zdela Rusija prvič zelo blizu. Jasno, da vem, da je bil to uradno SZ, toda mi smo jo imenovali Rusija. Pa kaj. Big Deal. Kakšni bralci? Kakšna pomembnost članka? Daj no, ne pretiravaj, saj ne pišem za znanstveno revijo, kjer je prav to najbolj važno. Le za spomine gre. In v mojih spominih je bila to Rusija, pri nas pa je padal kisel dež. Mater no, kot da sem res tak bedak, da ne bi vedel stvari okoli SZ in Ukrajine in ostalega sranja.

  52. karin pravi:

    razume nas mnogo, ampak smo dovolj dostojanstveni, da se ne spuščamo na tako nizek nivo kot nekateri “strokovni komentatorji” tega zapisa.

  53. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Karin, tako je tudi prav.

  54. spookymulder spookymulder pravi:

    Iztok, moj zadnji zapis na to temo, ker vidim da je vse skupaj tako ali tako bob ob steno. Torej, jaz sem ta blog vedno smatral kot nekaj več kot zgolj neko odlagališče takih ali drugačnih nepreverjetnih ali napol resničnih trditev, kjer človek dejansko lahko verjame tistemu, kar prebere. Če sem se motil, toliko bolj žaslotno zame in za vse, ki to prebirajo.

    Sploh ni problema, da zapisuješ, kako si dojemal svet kot otrok, ampak če veš, da svet ni tak, kot si takrat mislil, da je, bi to lahko … ne, to bi potem MORAL tako tudi zapisati. Žal se iz tvojega zapisa prav nikjer ne vidi, da gre za navedbe netočnih (oz. otroško razumljenih) podatkov, še huje, iz tvojega zapisa sploh ni jasno, da ti dejansko niti danes še vedno ne veš, kaj vse si v mladosti mislil narobe. Misliš, da bi katerikoli časnik objavil takle članek? Zagotovo ne, saj bi moral, če že ne spremeniti in navesti točnih podatkov, vsaj jasno zapisati, da gre za napačne podatke, popačene zavoljo zgodovinskih razlogov (mati Rusija ;-) ) ali takratnega otroškega neznanja (kisli dež).

    OK, saj vem, to ni časopis, ampak potem ne vem, zakaj si pri debati o temi tako zelo vztrajal na tem, da ti je všeč, če ti blog izgleda kot časopis? Ja, saj vem, no big deal, pa kaj potem. OK, če to zate ni big deal, potem ti bom vedno, ko se boš razburajal nad napakami drugih (ali ko ti pri ugotovitvah drugih kaj ne bo všeč) rekel, da se pač skuliraj in da ne jemlji zadeve tako resno. Pa bomo videli, kako je živeti v svetu, kjer je vse en velik no big deal.

    In seveda, če še nisi opazil, jaz niti najmanj ne uživam v tem, da si se (oziroma se nisi ) zmotil, temveč me zelo jezi, da svoje napake (oziroma SPOMINOV, KI NIMAJO VZPOREDNIC Z REALNOSTJO, TOREJ SO V SVOJEM PODAJANJU PODATKOV NAPAČNI!!!) nočeš popraviti ali dopolniti, temveč v izvirnem zapisu še vedno sanjaš o ruskem Černobilu in s tem povezanim kislim dežjem. Zakaj me to tako jezi? Ker vem, da to ni res (ne glede na tvoje spomine) in ker vem, da lahko marsikdo, ki tega morda ne ve (ja, očitno obstajajo tudi taki ljudje, ki so morda premladi, da bi se jih Černobil tako osebno dotikal in zato morda ne vedo kje leži, ali pa morda tudi ne vedo, kaj je kisli dež, česar očitno tudi sam ne veš prav dobro), po prebiranju tvojega zapisa dobi NAPAČNE informacije. Če ti lahko živiš s tem, da (sicer morda tudi povsem nenamerno in zavoljo nerodno postavljenega zapisa) ZAVAJAŠ svoje bralce, potem ti ne morem reči, drugega, kot da je to ZELO ŽELOSTNO, tako zame, za tvoje bralce, kot tudi zate, še najbolj pa za tvoj blog.

  55. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Spooky, zdaj pa res pretiravaš. Na celi črti. Umiri se. Bo dobro zate in zame.
    Sem pa še enkrat prebral osnovni zapis in pravzaprav nikjer ne zapišem, da je Černobil v Rusiji.

  56. Djubre pravi:

    bil sem nekje v fotru, čeprav pomislim, niti v jajcih še ne po mojem. mama in foter po mojem še vedela nista drug za drugega.

  57. spookymulder spookymulder pravi:

    Vem, ne bi smel, sem rekel da ne bom, ampak se ne morem zadržati:

    Iztok, sedaj delaš točno to, kar očitaš meni, namreč dlakocepiš. Si morda razcepljena osebnost in pišeš članke, kjer se en stavek ne navezuje na naslednjega? Če namreč v enem stavku govoriš o jedrski nesreči v Čenrobilu, v naslednjem pa napišeš, da se ti je Rusija nenadoma zdela nevarno blizu, je to seveda vzročna povezanost. Če ni, mi seveda razloži, zakaj si potem hvaležen bogu, da nisi živel v Rusiji, ne pa, da si mu npr. hvaležen, da nisi živel v Argentini?

    Kakorkoli, na žalost se ne morem umiriti, dokler bodo v članku brez vsakega pojasnila stale te neumnosti oz. nepravičnosti oz. netočni otroški spomini. Ker ne želim, da se ljudem posredujejo napačne informacije.

  58. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Spooky, no pa dajva bit debilna do konca. Če bi živel v Rusiji, bi Černobil zagotovo čutil bolj kot če bi živel v Argentini in kot sem ga čutil, ker sem živel v Sloveniji, mar ne?
    Pa končajva že tole hudo zajebano bedarijo.
    K zapisu bom dodal dodatek samo zato, da boš ti srečen in da bo volk sit ter koza cela.
    Upam, da si sedaj srečen :)

  59. spookymulder spookymulder pravi:

    Najlepša hvala! Je bilo zares tako zelo preklemano težko? Se ti res ne zdi, da ima članek sedaj več smisla in teže? Kakorkoli že, zares najlepša hvala, da bom lahko sedaj ponoči spet mirno spal in bolj normalno spremljal in komentiral ta blog. Ja, saj vem, imam neke čudne probleme, ampak kaj moremo, sem pač eden tistih, ki želi reči bobu bob in me jezi, če se ga (bob namreč) meče ob steno. ;-)

    Še enkrat hvala in upam, da boš nekoč razumel, da tega nisem počel zgolj zaradi lastnih muh, temveč morda tudi v dobro tvojega bloga.

  60. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Spooky, samo da si zadovoljen. Zdaj bom tudi jaz lahko mirno zatisnil oči.

  61. Nick pravi:

    Iztok,
    za moje pojme spooky sploh ni pretiraval, ampak ti je na lep način dopovedoval in končno tudi dopovedal, da ravno vsake traparije na tako bran blog res ne gre zapisati.

    Lep pozdrav od še enega, ki bo v bodoče mirneje spal :) ))

  62. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Nick, zelo sem vesel, da tudi tebi ne bom prikrajšal spanca.

  63. specified boom pravi:

    “tole dlakocepstvo in pidzuljenje (določenih komentatorjev) pa spada niti ne v vrtec, ampak v kakšno džunglo, kjer se v tropu orangutanov samci bojujejo za naziv alfe, da bojo ja pofukal tisto samico.
    Sam najbl žalostn je pa to da tm zmagovalc jo vsaj pofuka, kle pr vs smartass bloggy geekih ni čist nobene jebene nagrade :)
    zdej a sem se zmotu al sta rajko pa spooky popeglala kakšno samico na račun tega k sta kao “zmagala”?
    LOL, prelol

  64. Tina pravi:

    lol
    js sm se glih enkrat takrat rodila :D
    hehe
    oz par mescou pred tem
    hm
    mogoce sm pa zato tok cudna :P :D

  65. irenca irenca pravi:

    Jap, ful ljudi me je prišlo gledat in vsi so nosili rože moji mami, ker sem se dan pred tem rodila, hihi :D

  66. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Irenca, morda so pričakovali pošast s tremi glavami :)

  67. irenca irenca pravi:

    Rodila sem se dan pred tem Iztok, ne dan po tem ;) Čeprav mi še kakšna dodatna glava včasih ne bi škodla… :D

    Lahko noč! :)

  68. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » 11/9 pravi:

    [...] že deveto obletnico, je bil torej dan, ki je zaznamoval tudi mene, podobno kot Černobil leta 1986, le da sem bil tokrat starejši in da me je vse skupaj pretreslo še bolj. Vsaj toliko kot takrat, [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !