Nekateri starši so res nori

24.04.2008 ob 18:42

Pred časom sem zasledil novico o neki materi, ki svojo komaj 13 letno hčerkico spodbuja za plastične operacije in za povečanje prsi, saj meni, da bo na tak način lažje uspela v svetu mode in zabave. To je huda norost. Morda malce ekstremen primer, ki pa ponuja odlično iztočnico za tole debato in za nadaljevanje razprave iz mojega zapisa o “Lepih” in “grdih” otrocih.

Torej, kaj za vraga je staršem, ki hočejo svojega otroka na vsak način spremeniti v robota. V super zvezdo. V novo Britney Spears, v novo Pamelo Anderson, v novo Nino Osenar, v novo super športnico, ali če hočete, v objekt, s katerim bo služila vsa družina. Nekateri starši gredo čez vse meje razuma. Celo tako daleč, da mama seksa s kakim šefom, ki ji obljubi manekensko kariero za hčerko. Tako daleč, da prepriča hčerko, da se ji splača storiti enako. Da o bodočih športnih zvezdah niti ne govorim. Tam so starši enako nori, enako divji in enako zagnani. Tako močno, da otrok dobi klofuto in kazni, če domov ne prinese pravega rezultata. Isto je pri šolskem uspehu. Tudi tam mnogi starši pošteno pretiravajo in od svojih otrok pričakujejo nemogoče. Zahtevajo petke in kaznujejo že štirke.

Starši ga včasih res lomijo in svojim otrok vsiljujejo svoje sanje. Se pravi reči, ki jih sami niso nikoli dosegli. Ali pa so jih in od otrok zahtevajo, da jih oni tudi. Nihče se seveda ne vpraša v kakšno hudo stisko to pahne otroka, ki recimo res nima smisla za določeno stvar. Pa ne zato, ker bi bil len, marveč zato, ker mu zadeva pač ne leži.

Dragi starši, pustite otrokom otroštvo. Naj postanejo tisto, kar si sami želijo. No ja, razen če si želje res neumne in če dobro veste, da so sposobni za kaj boljšega.

 

18 komentarjev na “Nekateri starši so res nori”

  1. monnika monnika pravi:

    poznam to…

    sošolka ima po 5 urne treninge/dan, starši pa hočejo (ok hočejo je preblaga beseda – zahtevajo) odličen uspeh v gimnaziji!!

    lp*

  2. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Monnika, boga punca. Prav nič sene bom čudil, če se bo nekega dne zlomila in pogorela na obeh področjih. Starši seveda ne bodo imeli pojma, da so krivi prav oni.

  3. spookymulder spookymulder pravi:

    Morda pa so taki starši prebrali preveč (Iztokovih) razpredanj o grdih in lepih otrocih ter začeli dejansko verjeti v to in ker seveda ne želijo, da bi imela družba njihove otroke za grde, jih dajo raje pod nož?!?

    Veš Iztok, točno to sem ti hotel dopovedati pri tisti debati o otroški grdoti in lepoti, namreč da tako “ocenjevanje” lahko preraste v širši sindrom neke družbe (in tudi seveda že je), kjer se ne gleda več na otrokove želje, sposobnosti in talente, temveč se želi samo še to, da so najboljši, najlepši in sploh pravi übermensch-i.

    Ne vem no, če po eni strani lahko brezskrbno nekatere otroke označiš za grde, kako lahko potem obsojaš starše, ki želijo, da bi se ti njihovi otroci zdeli lepi. V bistvu samo sledijo tvojim lepotnim idealom, mar ne. Hja vidiš, in tako si v bistvu tudi ti del tega problema.

  4. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Spooky, tegale najraje ne bi komentiral, saj vidim, da si tisti post vzel kot da sodim o lepoti. Če sem prav spomnim sem samo vprašanja zastavljal in tebi pač pojasnil, da pa vsi otroci res niso enako simpatični. In tukaj beseda teče tudi o pretiranih zahtevah o šoli in športu recimo. Tu pa lepota nima nobene zveze. Dragi prijatelj, ni mi treba za vsako ceno pod nos metati reči. Raje kaj pametnega povej na tole temo. Tisto pa komentiraj tam, kjer je.
    Tvoji začetni razlogi pa so naravnost bedasti in niti sarkastični ne več.

  5. spookymulder spookymulder pravi:

    Nič ti ne mečem pod nos, samo moje osebno mnenje je, da je problem veliko širši, kot si ga zastavil ti.

    Ti pač kriviš posamezne starše, čeprav je dejanski problem v celotni družbi, torej tudi v tebi (in vseh drugih), če otroke na tak ali drugačen način delimo na grde in na lepe. Tole debato si začel z zgodbo o nori materi, ki zavoljo lepotnih idealov sili svojo mladoletno hčerko v lepotno operacijo. KAKO SE TOREJ MOJE RAZMIŠLJANJE NE NAVEZUJE NA TO TEMO IN NA TEMO O (NE)LEPOTI OTROK? Ravno to sem ti hotel povedati, namreč da gre za POVEZANI reči!

    Vem, napisal sem nekaj, kar ti ni všeč, toda ne vem, zakaj moraš to jemati kot osebni napad nate, namesto da bi se raje zamislil, če zares ni nič kontraverznega v tem, da po eni strani deliš otroke po lepoti (oziroma kot si stvar zgolj malce po baročno okitil z besedno zvezo “(ne)simpatičnosti po videzu”), po drugi strani pa to očitaš drugim staršem?

    Vidiš, problem ni zgolj v “norih” starših, pa naj si gre za lepoto, šport, šolo ali še kaj drugega. Tudi če v tem trenutku vsem tem staršem vzameš otroke, bodo zopet “nastali” novi, ker je obsedenost z lepoto in željo biti najboljši v vsem drugem postal družbena miselnost, ki jo očitno nevede podpiraš tudi sam. To ni nikakršna obsodba, saj nihče ni popoln, še najmanj jaz sam, temveč se mi zdi zgolj čudno, kako ne vidiš (ali nočeš videti) povezave med enim in drugim?

    Zares škoda, da si v mojem komentarju očitno videl nek napad nate, čeprav sem želel samo opozoriti na nekatere nelogičnosti. Če bi te hotel osebno napasti, bi verjetno rekel, da so tvoji izjave in razlogi “bedasti”, pa tega seveda nisem storil. Prosim, vprašaj se zakaj?!?

  6. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Spooky, če si v meni videl razlog, da so tile starši takšni, magari le en sam razlog, en sam majčkeni razlog, potem ostajam pri svojem komentarju, da ga močno lomiš. Če pa že hočeš ostati v neumnem stilu, pa dajva. Tale zapis o otrocih sem objavil včeraj, kar pomeni, da ni mogel vplivati na starše, ki sem jih omenil, saj ga niso prebrali. Nadalje, nikoli nisem javno govoril tega, kar sem tebi povedal v komentarjih, kar pomeni, da to tudi ne more biti razlog. In če končam, tudi starši, ki jih je omenila komentatorka Monnika, niso takšni zaradi mene.
    Če torej še vedno vidiš vsaj pikico krivde v meni, pa mi jo prosim dokaži. Ne s filozofijo, marveč s konkretnim dokazom.
    Evo, dragi Spooky, zdaj pa da te slišim :)

  7. spookymulder spookymulder pravi:

    Glej, da nekaj postane družbeni vzorec o tem ni potrebno vsem govoriti, temveč je dovolj že to, da večina to sprejme in na tak način razmišlja. So mar vsi Nemci, ki so vedeli o genocidu med drugo svetovno vojno, na glas govorili o tem? Ne, so pa tako razmišljanje sprejeli in ga na tak način odobravali. Torej, da si del problema, ni potrebno, da pri njegovem ustvarjanju aktivno sodeluješ, temveč je dovolj že to, da ga s svojim razmišljanjem in odobravanjem podpiraš. Jasno, če ne vidiš širine nekega problema in ne povežeš lastnega deljenja otrok po vizualnih simpatijah z obsedenostjo družbe z lepoto, potem seveda v vsem tem ne vidiš nič spornega. Enako velja, če ne razumeš, da ima lahko razmišljanje (ali “filozofiranje”) prav tako težo, kot če sam fizično vržeš kamen.

    Poleg tega NIKJER nisem rekel, da si ti osebno kriv za konkretne probleme ali da je krivo ZGOLJ tvoje razmišljanje, temveč da je problem pri takšnem razmišljanju (o (ne)lepoti otrok) CELOTNE DRUŽBE – in ker si tudi ti del te družbe in če razmišljaš na ta način, si DEL tega problema. Če boš pogledal mojo prvo izjavo boš videl, da sem zapisal “…so taki starši prebrali preveč (Iztokovih) razpredanj…” Kot vidiš, sem dal “Iztokovih” v oklepaj, ki tam seveda ni po naključju (I don’t do coincidences), saj sem s tem povedal, da to ni zgolj tvoje mišljenje, temveč si zgolj skromen DEL takega razmišljanja. Nadalje sem tisti prvi komentar zaključil z besedami “…tako si v bistvu tudi ti DEL tega problema.” Kapiš?

    Torej, v bistvu ti hočem povedati zgolj tole: GLEJ ŠIRŠE, drugače ne boš nikoli prišel do bistva in vzroka problema, temveč boš drezal zgolj v posledice.

    PRAVNO KOREKTNA ZAZNAMKA: To je zgolj moje mnenje in moj oseben pogled, ki je seveda lahko tudi povsem zgrešen in napačen. Iztok ima na področju otrok veliko več izkušenj, zato moje razmišljanje NI KRITIKA njegove persone, niti NE OPOREKAM strokovnosti in argumentom njegovega razmišljanja (da ne bo kakšnih nepotrebnih nesporazumov, kakšen je bil namen mojega komentarja).

  8. Ojaoja pravi:

    Spooky, bravo. Skorajda ni tvojega posta, pod katerega se ne bi bila pripravljena podpisati.

    In še preden rečeš, Iztok: istega mnenja bi bila, tudi če bi bil to en iks blog. Sicer pa boš v svojem arhivu našel tudi primere, ko sem se s tabo strinjala. Samo tako, za boljši spanec! ;)

  9. Tito pravi:

    Srbia do Tokia!

  10. Miran pravi:

    @spookymulder: ponekod se sklepajo stave kdaj boš z enim svojih odlično zapisanih komentarjev prebil istokov berlinski zid k je očitno zgrajen iz brezmejne ignorance-naj ti pvm da so prve stave tam okol leta 2027 :D

  11. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Spooky, si kdaj pomislil, da ti gledaš preširoko in da se prav vedno oddaljiš od konkretnega problema. A veš, pri neki hiši zastrupijo psa, ti pa krivce najdeš tudi v Big Brotherju, naši družbi in splošnem trendu iz filmov. Dovolj pa bi bilo le to, da bi sina, ki je psa zastrupil, označil za kretena in prasca.

    Miran, upam, da vsaj takrat kdo stavo dobi :)

  12. spookymulder spookymulder pravi:

    @Iztok: Na žalost se nihče ne rodi kot “kreten in prasec”, temveč tak šele postane in če dejansko hočemo odstraniti vzroke problema ter tako preprečiti, da bi “kreteni in prasci” nastajali še naprej, ni druge variante, kot da gledamo bolj široko, saj življenje ni enostavna matematična enačba, temveč gre za preplet izredno velikega števila različnih faktorjev, ki vsak na svoj način vplivajo na našo družbo.

    Sicer pa nas tudi zgodovina uči, da je še vsak imperator, ki je upore skušal zadušiti z eksekucijo tistih, ki so povzročali težave, slej ali prej tudi sam končal na giljotini, ker ni gledal dovolj široko in ni videl, da problem niso zgolj posamezni ljudje, temveč gre za težave celotne družbe.

    Hja, tako kot velja pregovor, da včasih v gozdu ne vidimo več posameznega drevesa, velja tudi obratna logika, da s preveliko fiksacijo na zgolj eno drevo, zlahka pozabimo, da se nahajamo v gozdu.

    @Miran: Očitno me čaka še veliko dela. ;-)

  13. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Spooky, torej če nekdo ubije deset ljudi, ga boš pomilostil in prave razloge našel v družbi in trenutnih trendih, zanj pa rekel, da je bogi, ker je žrtev te družbe?

  14. spookymulder spookymulder pravi:

    He, he, domnevam, da je tole predvsem ironijo, saj bi se mi sicer zdelo zelo čudno, kako zares ne moreš razumeti, kaj ti hočem povedati.

    Ampak dobro, naj poskusim še enkrat: seveda je treba takega človeka kaznovati, vendar se ne sme končati pri tem, temveč se je potrebno vprašati in raziskati, zakaj je to storil in kaj ga je naredilo takega, kot je! Zakaj? Preprosto zato, da preprečimo (ali vsaj zmanjšamo in omejimo) nastanek takih ljudi tudi v prihodnosti.

    Iskanje vzrokov problema v družbi nikakor ne zmanjša krivde za slaba dejanja posameznikov, temveč je to edini način, da dejansko prepoznamo in spremenimo slabe družbene vzorce, ki posameznike pripeljejo do slabih dejanj.

    Povedano drugače, kaj ti bo pomagalo, če enega morilca spraviš v zapor, ko pa ti bo drug že naslednji dan prerezal vrat, ker nisi odpravil (ali omilil) vzrokov za nastanek morilcev?

  15. Matic pravi:

    Iztok je bolj slab šahist…

  16. Aya pravi:

    LOL Sm se morala nasmejat pr tejle debati… ROCK ON, guys!! ;)

  17. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Spooky, bolje za zapahi vsaj eden kot nobeden. Po tej logiki ti ne bi kaznoval nobenega in bi se ves čas raje ukvarjal z družbo. Za to bi porabil sto let, medtem pa bi ti vsi morilci že umrli in uživali zasluženi pokoj za svoja umazana dejanja.
    Šalo na stran, vem kaj mi hočeš povedati, a vseeno menim, da ne moremo za vsako sranje, ki ga nekdo naredi, vedno kriviti le družbe. Čas je, da začnemo za svoja dejanja odgovarjati sami.

  18. spookymulder spookymulder pravi:

    Nihče ne krivi le družbe, temveč je v družbi vzrok (ne pa izgovor), da posameznik začne delati “sranje” (in je zanj potem seveda tudi v veliki večini odgovoren), kajti nihče se ne rodi kot morilec, tat ali kriminalec, temveč tak šele postane zaradi velikega števila faktrojev, ki ga obdajajo, naj si gre za družino, prijatelje, socialne razmere, kulturno ozadje … a tudi vse to so tvorniki družbe, zato je potrebno v družbi iskati vzroke (in ne opravičila), če želimo dejansko delovati na širši ravni in v smeri preventive, ne pa zgolj na nivoju posameznika in restrikcije. Seveda eno brez drugega tudi ne gre.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !