Misija nemogoče, ali kako sem punco prepričal za gledanje določenih filmov (plus debata o Botru in Woodyju Allenu)
Objavil/a iztokgartner 22.4. 2008 pod TINA, ena in edina, osebno in življenjsko
Moja punca ima rada dobre filme. Ravno zato sem bil presenečen, da še ni videla Spielbergovega Vesoljčka. Da se ga je nekako izogibala. Da je bila prepričana, da ji ne bo všeč. Da je preveč pravljičen, preveč otročji in premalo mafijski. Mafija ji je pisana na kožo. Še posebej Boter, Dobri fantje, Donnie Brasco, Carlito’s Way in Sopranovi. Pa vendar, Vesoljček ji je bil zelo všeč. Od začetka do konca, ko je vendarle ugotovila, da se ga je izogibala povsem po krivici in da je res krasen ter čaroben film.
No ja, potem so bili na vrsti vsi trije Indiana Jonesi, za katere je dejala, da niso njena tema. Da jih pač ne želi gledati in da ji zagotovo ne bodo kul. Zmotila se je. Zelo močno. Harrison Ford ji je zlezel pod kožo, Indiana pa ji je po novem totalni zakon. Tako zelo, da komaj čaka na četrti del.
Zelo trd oreh je bil Rocky Balboa, se pravi šesti Rocky, ki ji ni pa ni dišal. Ki se ga je opirala z vsemi štirimi. Kot hudič križa. Kot nekdo, ki nima pojma, da je Rocky faca. Nekoč je baje videla delček prvega dela in ni bila preveč navdušena. Ko sem ji pokazal četrti del, kjer se Sylvester Stallone mlati z Dolphom Lundgrenom, pa je skoraj zaspala. Hvala Bogu, da je rekla ja in ugotovila, da se je zmotila. Da je šesti Rocky res dober in da bi ji bilo zelo žal, če ga ne bi videla. Ker sem bil vztrajen, sva počila še ostale dele in zadela v polno. Prav ste prebrali, moja punca je po novem velika oboževalka Sylvestra Stallonea.
Ko sem zbral dovolj poguma, sem ji zatežil z Woodyjem Allenom. Natančneje s filmom Everything You Always Wanted To Know About Sex But Were Affraid To Ask, ki seveda seka sto na uro. Žal sem usekal mimo, saj ni trznila. Kljub temu, da šteka vse prave fore in da se reži takrat ko je treba. Woody ji ni bil kul in njuna romanca se je žal končala.
Na vrsti je bila klasika The Warriors, ki jo je konec sedemdesetih posnel Walter Hill. Zadetek. Film ji je bil všeč. Tako kot karate drama Best of the Best, kjer se mlati Eric Roberts.
Potem sva šla na Dustina Hoffmana in njegovega Maratonca, ki je žal ni navdušil tako kot sem pričakoval. Preveč sedemdeseta, premalo moderno. Škoda. Hvala bogu, da sem vztrajal in zahteval še Straight Time. To pa je bil seveda zadetek v polno, kar pomeni, da je tudi Dustin končno postal njen top igralec. Tako kot Al Pacino, ki še vedno zaseda prvo mesto.
Še bolje sem jo odnesel pri četrtem Die Hardu, ki ji je bil enako všeč kot meni. Malce manj pa je bila navdušena nad meni zelo ljubo grozljivko Deep Blue Sea, ki je že izpadla iz lestvice njenih 150 naj filmov.
Uf, da ne pozabim, preden sva se spoznala, je bila huda sovražnica kitajskih filmov, kar pomeni, da sem jo komaj prepričal za filma Hero in House of Flying Daggers. Ko ju je videla, je seveda padla v nezavest in priznala, da kaj tako zelo dobrega in posebnega še ni gledala nikoli.
Skorajda najtrši oreh je bil Terminator 2, ki se ga je branila kot nora. Ker sem ji obljubil, da bom gledal njena zelo ljuba filma Daddy and Them ter Juana La Loca, je popustila in odprla oči. Jasno, zaprla jih ni vse do konca in bila je navdušena.
Ker je bila klima seveda več kot ugodna, sem jo nasral za četrtega Ramba. Ne boste verjeli, bil ji je zelo všeč, kar pomeni, da je hotela gledati še prve tri. Začela sva z enko, sedaj naju čakata še dvojka in trojka.
Ker sem vedel, da ne mara pravljičnih filmov, je bila trilogija Lord of the Rings prav tako trd oreh. Toda ker ne odneham, sem jo le prepričal, da sva se podala na popotovanje v Šajersko. Jasno, padla je noter in vse tri dele dobesedno požrla.
No ja, zdaj me čaka nova misija nemogče. Rad bi, da čim prej vidi vseh šest Star Warsov, vsaj en Star Trek in seveda, da se spet spopade z Woodyjem Allenom, za katerega menim, da ji bo vendarle zlezel pod kožo, če mi rata pred njo postaviti pravi film.
DODATEK:
Po zaslugi Simone Rebolj se je tale tema oddaljila od osnovnega zapisa, kar pomeni, da se je začela debata o kvaliteti filma Boter in razprava o filmografiji Woodyja Allena. Tudi prav.
Komentarji
48 komentarjev na “Misija nemogoče, ali kako sem punco prepričal za gledanje določenih filmov (plus debata o Botru in Woodyju Allenu)”
Komentirajte
Serbus.. Meni osebno je najboljši mafijski film, ki sem ga gledal, State of Grace.. Ugani, kdo mi ga je priporočal.. xdxd..
Hmmmm
Pa ne pozabi jo povabit pod rjuho….
Moj nasvet: poglejta si American history x
Lp
še kakega od Stanleya Kubricka ji pokaži….Za Woodyja jo tudi prepričaj, naj se malo potrudi, ji ne bo žal….pa kak Pedro Almodovar…..še bi se našlo….kaki hudi filmofili…..
Uf, en sam boj, tale vajina zveza.
No, vseeno upam, da si bosta skupaj ogledala še veliko dobrih filmov. Woody pa res ne snema ravno mafijskih filmov, lahko pa najdeš nekaj gangsterskega vzdušja v njegovem filmu Bullets over Broadway (1994). Pri filmih Zvezdne steze bi vsekakor priporočil Prvi kontakt (Star Trek: First Contact), Vojna zvezd pa bi bila verjetno za nekoga, ki ne pozna zgodbe, najbolj zanimiva v vrstnem redo od 4. do 6. epizode, ko se še ne ve, kdo je komu oče in kdo sin, pa še bolj uporniško deluje vse skupaj, šele potem pa tudi novejše epizode od 1. do 3. Uživajta!
Djubre, punca itak
Miran, rjuho ima rada, tako da za to ne rabi prepričevanja. Glede American History X, tega je že vidla in ji je bil zelo kul, saj ima rada Edwarda Nortona. Tukaj beseda teče le o filmih, ki jih še ni videla in sem mel v glavi, da jih preprosto mora.
Binčica, Spartaka imam v planu. Za Almodovarja mi je zamerila, da sem Volver gledal sam.
Spooky, prijeten boj, zabaven boj. Ni slaba ideja za Bullets. Morda sem ga polomil, ker sem imel v glavi, da ji bo totalno odštekan Woody najbolj všeč. Kaj vem, morda bi moral izbrati romanco The Purple Rose of Cairo. Hm, Firts Contract? Meni ni bil kul. Morda je treba bolj old school zadeve.
Uh Iztok, sej od Kubricka jih je še kr nekej vredno ogleda kot npr. The shining, al pa dr. Strangelove….Almodovar jih ima tud eno celo rajso….in še in še bi se jih še našlo…..
no, to je pa tko ko mam fanta totalnega filmofila in ne mine dan, ko ne bi pogledala vsaj enega filma….mi že kr čez ušesa včasih ven gleda :))
Binčica, The Shining smo gledal ja. Bil ji je kul.
Ma saj midva jih tudi pokava. Zdaj sva pri grozljivkah. Sva jih že ful obdelala. Tale zapis pa je bil le o tistih, ki jih ni hotela gledati za nobeno ceno. Tiste, ki gledava brez težav, nisem omenil.
Punce filmofilov so lahko srečne. Bolje, da gledata filme kot da bi ti težil za šport
In kaj imaš zdaj od tega?
Anonimnež, preden ti bom odgovoril, se podpiši vsaj s kakim vzdevkom, da ne bom dobil občutka, kot da govorim sam s seboj.
Bo šlo?
@IG:
Hehe … Nisem Djubretova punca … vsaj zaenkrat še ne … nikoli se ne ve … State of Grace je pa definitivno mafijada, ki nakaka vse omenjene kulte … še posebej kičastega Botra, ki razen visoke estetske vrednosti in vrhunske igre ponudi predvsem zlagani kič jajc tipa Pepelka.
@Miran:
Pod rjuho me še ni povabil, sem pa vseeno priporočala tudi ogled American history x … torej smo na frekvenci z rjuho ali brez … hehe …
Simona, uf, tvoje ocene Botra raje ne bom komentiral, saj je preveč drzna
Pizda! Ven me meče tale tvoj blog in mi ni objavilo še enega komentarja … v vednost …
No, dodala sem še priporočilo za Allena … njegov najmočnejši met je definitivno Sweet and Lowdown … vrhunska “burleska” … ni ravno za med rjuhe … kot Match Point, ki je drugi najmočnejši met tudi za rjuhe … ampak izven tipično Allenovske kategorije …
Kar se Botra tiče … mogoče drzna, ja … ampak samo v okviru reputacije odmevnosti … Sicer pa … Good Fellas je zame učinkovita kritika botrskega kiča … hehehe …
Simona, Sweet and Lowdown je navaden dolgočasen drek. Isto kot Match Point. To zame ni Allen, to je kr neki. Slab poskus skoka izven njegovega stila.
Boter je eden najboljših filmov vseh časov. Boljšega filma mafiji ni. Goodfellas in Casino sta blizu, a nista Boter. Prav tako Bugsy, Bilo je nekoč v Ameriki in recimo Carlito’s Way ter Donnie Brasco. Sami odlični film, a noben ne seže čez Botra.
Kako misliš, da te ven meče?
Iztok, mislim, da imava to področje več kot razčiščeno … pojma nimaš o filmu … si pač kokičarsko alias “popcorn” ropotalo … to je jasno … tako da res nima smisla, da vodiš klepete z mano na to tematiko. Je pa žalostno, da ne razvozljaš niti osnovnih form in žanrov. Sweet and lowdown je vrhunec Allenovske tipike, kar je lahko jasno vsakemu filmskemu diletantu v prvih petih minutah, ki premore samo za grahek lucidnosti in sposobnosti analitičnega opazovanja . Kr neki je pa tvoje umovanje.
Jah … kot sem povedala … pošljem komentar in me fukne na ven na “Page nevemkaj že ne obstaja al’ kako”.
tvoja Tina ima enak okus kot jaz! samo da meni Woody ne potegne kljub temu, da sem videla večino njegovih filmov.silvestra ne maram a ga gledam po sili razmer, umri pokončno je že klasika, ki jo prevečkrat ponavljajo. na karate filme pa prisegam so original Bruce Leeja. “V zmajevem gnezdu” sem gledala 17x. švarcija rada pogledam, čeprav mi vsi njegovi filmi glih ne ležijo najbolj. ne maram preveč detaljnih krvavih posnetkov.
m.
Simona, ni čudno, da te fukne ven, če take kvasiš
Meni praviš, da nimam pojma o filmu, v isti sapi pa Botra označiš za slab film poln kiča in patetike. Tole ni resno, Simona.
Glede Allena, vrhunec je bil Annie Hall. Potem je šlo navzdol. No ja, morda le še Zelig iz začetka osemdesetih. To, kar počne zadnjih dvajset let je eno veliko razočaranje.
sorry, aampak a nisi ti ali pa nekdo drug že napisal tak post - ali pa imam de ja vu? Resnično se mi zdi, da sem to že enkrta prebirala.
Andy, res je. A sem ga zdaj dopolnil, saj se mi je zdelo, da takrat ni prišel preveč do izraza, kar je škoda, saj je kul zadeva.
Me pa veseli, da se spomniš za tako daleč nazaj.
Bravo simonarebolj. Dobr si mu povedala kar se tiče njegovega poznavanja filma.
… si pač kokičarsko alias “popcorn” ropotalo … hehehe, ta je dobra…
Anonimnež, a ne da, kako fajn mi je povedala. Zdaj pa samo še reči, da je tudi Boter le popcorn kokičarski film, pa ti predlagam poroko z njo.
In ja, je res tako težko napisat v prvo polje pri komentarjih vsaj kaj vzdevek, da nimam občutka kot da se menim sam s sabo?
Jezus, kak je tale Simona jezna nate al kako….ja, veš kaj, jaz sem pa na tega mojega včasih prav jezna, ker ne zna v lajfu drugega počet kolkr samo gledat filme….se pa po eni strani tolažim, da bolje to, kot pa da bi se kje po gostilnah vlačil :))….slaba ali dobra tolažba?….hmmm
@IG:
Bereš tako, kot gledaš filme. Na horuk. Botra nisem označila za slab film in nikjer nisem zapisala, da je poln patetike. Ne podtikaj v sebi domačih tračarskih pristopih. Zapisala sem, da ima visoko estetsko vrednost in vrhunsko igro, da pa sicer ponuja samo kič jajc tipa Pepelka. Zapisala sem tudi, da je Good Fellas učinkovita kritika na ta vidik kič jajca, ki sem ga imela v mislih. (vprašaj se , zakaj … od kod mi take primerjave) Gre za vsebinski kontekst seveda in vsiljeno idealiziranje same sage neke sicilijanske familije, ki se po mafijsko vzpenja v Ameriki, kjer so bili Italijani tretirani predvsem v tistem času približno tako kot so pri nas cigani. Pozanimaj se še kaj o poteh prvobitno nastalega romana kot predloge in njegovi kakovosti, prepričljivosti, nivoju itd … razlog labave prepričljivosti se na filmu s pravimi prijemi v pristopu veliko lažje zakamuflira in servira vzvišeno užitno kot obratno. Tisto, kar State of Grace ima v smislu prepričljivosti glede na dejanskost okoliščin, se Boter izogne v imenu estetske vzvišenosti, ki pač zapali pri širšem občinstvu … Simpl.
In Annie Hall propagiraš kot Allenov najboljši film samo zato, ker ima največjo odmevnost v blagajniškem smislu in kot njegov prebojen film, ki je logično posledično skotiral tudi na Oskarje kot še veliko njegovih naslednjih. Skratka, po kopipastarsko … Gu, gu … mora bit pa že najboljši, če se je največ govorilo o njem, a ne, a ne … Tako kot Terminator, a ne, ne … Bi bil lahko malo manj tabloidno prozoren v brezvezništvu, prosim.
Aja … in seveda imaš prav, čeprav jaz tega nisem zapisala, da Boter dejansko vsebuje ogromno patetike in vrhunsko kičasto speljanih patetičnih prizorov, vključno z vrhunsko patetično glasbeno podlago. Vrhunski patetičen kič. S tem se absolutno strinjam. Kdo bi pozabil Brandonovo hropenje s krhlji jabolk za žnabli, preden se zvrne mrtev po tleh, ko se ravno ganljivo podi z malim vnučkom po vrtu … hehehe … in še mnogo enako kultnih patetičnih prizorov. Mater, kdo ne bi mafije vzljubil po tem filmu … katera ne bi fukala s Pacinom in Caanom … eh! Vrhunsko … hehe …
Simona, nikjer nisem zapisal, da je Annie Hall njegov najboljši film. Zapisal sem le, da je šlo potem vse navzdol. Meni so njegovi najboljši tisti, ki jih je snemal pred Annie Hall. Tiste nore parodije, vključno z Take the Money and Run ter Bananas. Po Annie Hall mi ej zares dober le še Zelig.
Glede Botra, pogumna si, da žališ tako dovršen film. Film brez napake. In film, ki že z uvodnim prizorom popolnoma zradira tvoj State of Grace, ki so ga vsi pozabili že med gledanjem.
Binčica, ma brez veze se neki pizdi spet. Ker mislim drugače kot ona, pač nimam pojma o filmih. Nikoli pa se ne vpraša, če je morda problem v njej.
Iztok, sem prav razbral, da primerjaš zadnjega, naslovnega “Rockyja Balboo” z ostalimi deli serije?
Citat: “Da je šesti Rocky res dober in da bi ji bilo zelo žal, če ga ne bi videla.” To praviš ti ali ona?
Kolikor je zadnji Rambo boljši od prejšnjih, toliko je zadnji Rocky slabši od prejšnjih. Popoln “disaster”, zavlečen v infinitializem, dolgočasen, brez tistega pravega, “rokijevskega” pričakovanja dvoboja, brez usodnih dogodkov, žalosti, brez pravega razvoja zgodbe kot jo je Rocky znal imet, kot jo je imel tisti starec in njegovi učenci pri Karate Kidu….
Mogoče malo “out of topic”, ampak to sem vseeno mogel napisat, ker me noben osebek, res noben na tem svetu, ne bo prepričal (kot pravega poznavalca Rockyja), da je zadnji Rocky dober. Nasprotno, zanič je.
LP
Peter, zadnji Rocky nikakor ni prvi Rocky in drugi Rocky, toda to ne pomeni, da je daleč. Pravzaprav je zelo blizu. Hudo dober film in strašno kvaliteten comeback. Še posebej v primerjavi s petim in najslabšim delom serije.
In še link do moje ocene vseh delov serije.
Spomnim se ene epizode Sopranovih.. Ko je sine hotel ubiti nekoga, ki je streljal na njegovega očija.. Potem ga foter okurca in sine v solzah reče, da se on navdušuješ nad takšnim prizorom v Botru, ko ga vsak večer gleda in je kanister sladoleda.. Oče vidno ganjen reče, da življenje ni Boter..
Djubre, tudi Sopranovi niso življenje
@IG:
Poanta je točno v tem, kar ti je nakazal Djubre, ampak seveda ne moreš zaštekat. Boter je s časom postal sinonim za posmeh na mafijski realiteto, ravno zato, ker je kič. Štos je v idealizaciji, kot pri vsakem kiču. Čeprav je vrhunsko izpeljan kič, je kič. Sopranovi so postavljeni v drug čas, a tisto, čemur se je Boter izognil ima … zato si lahko privošči tak dialog. Dialogi v Botru, za razliko od tistih v Good Fellas (hehehe …) pa so taki, kot bi iz prizora v prizor zasedali doktorji ekonomije z dodatnim doktoratom iz filozofije … hehehe … gangsterski italijanosi s trebuhom za kruhom … pajade … realiteta je kakopak povsem drugačna, kar je valjda Scorsese več kot štekal in vsi z grahkom v glavi. V tem je tudi velika razlika s State of Grace, ki je brilijanten še z drugih vidikov, čeprav gre za obdelabo irske mafije, ampak poanta je ista.
In seveda se zelo motiš s pavšalno trditvijo, da so na State of Grace vsi pozabili. Ja, Gartnerji že … hehe … Definitivno je pa že na primer Clint Eastwood dokazal, kako težko je pozabit tak film, če imaš 5 dkg v glavi. V njegovem sicer odličnem izdelku Mystic River lahko opaziš popolno idejno kopijo filmskega epiloga na množični paradi. Jap, točno po filmu State of Grace, ki je za velike pač kult!
Simona, že prej te nisem jemal resno glede filmov, odkar si se spravila Botra, pa imam še večje težave.
Aja … in še Allen … na kakšnih argumentih naj bi šlo po A. Hall samo še navzdol. Če nisi mislil na to, da gre po tvojem za njegov najboljši film, na kaj neki si potem mislil. Na odmevnost že nisi mogel, razen če ne veš, da so bili tudi njegovi naslednji filmi blagajniško uspešni in s strani akademije pofočkani. Že Hannah and Her Sisters na primer je snela oskarje in bil pravzaprav hit. Tudi drugi niso utonili … Kaj neki misliš potemtakem z izjavo, da je šlo navzdol. Mene preseneča, kako dolgo je navzgor in da zna ob pravem trenutku poskrbet za inovacijo v pristopu alias Match Point in spet je navzgor. Koliko režiserjev obstaja, ki so tako konstantno navzgor, in to s specifičnim konceptom, klimo in igro. To ni uspelo niti Tarantinu s precej bolj ljudsko priljubljenim žanrom … hehe …
Simona, da je šlo navzdol sem mislil s tem, daje nehal snemati odštekane in genialne parodije. Prav Annie Hall je zaključek tega obdobja, ki se ga je na hitro dotaknil še na začetku osemdesetih s filmom Zelig. Meni je bil Allen pač najboljši, ko je bil najbolj nor. Ko je začel težiti z Bergmanom in snemati celo drame, sem bil zelo razočaran. Tudi z Manhattnom, ki ga je posnel dve leti po Annie Hall in je bil prav tako uspešnica, me ni več prepričal. V osemdesetih mi je bil pravzaprav poleg Zeliga zares všeč le še Radio Days in seveda The Purple Rose of Cairo, ki je bil presenetljivo romantičen in lep. Devetdeseta so pravi polom. Morda izstopa le Harry, medtem ko v novem tisočletju nasmeje le Hollywood Ending.
Kljub temu Allen seveda ostaja fenomen, ki vsako leto posname nov film, za katerega se puli pol hollywoodskih zvezdnikov, toda mene žal ne prepriča več.
Jebat ga, njegov totalni fan sem bil le zaradi filmov v sedemdesetih, kjer je bil edini, ki je posekal Mela Brooksa in brate Marks.
Iztok - Simonina primerjava Botra in Good Fellas je odlična !
Brezdvoma je boter precenjen
IG:
Če bi te res fascinirale odštekane in genialne parodije v odnosu do njegovih komičnih dram, bi moral definitivno pasti na rit od navdušenja nad Sweet and Lowdovn in definitivno bi opazil, da je v smislu njegovega tipa klasične komične drame Hoolywood Ending njegov največji poraz, ki so ga kritiki celo upravičeno sesuli … po bledosti mu konkurira samo še neuspeli mjuzikl Everyone says I Love You … Tako da mislim, da je problem tvojega rangiranje povsem drugje. Tam nekje pri kokicah pač.
@miran:
Kaj ko Gartner ne more razumet, kam neki bi si to primerjavo vtaknil.
Simona, ne nori spet. Kakšen Sweet and Lowdown neki. Mene fascinirajo Zelig, Love and Death, Everything You Always Wanted To Know About Sex, Bananas in Take the Money and Run. Hollywood Ending je bil po dolgem času končno spet stari dobri Allen in odličen prikaz stanja v ameriških filmih, ki so tako slabi zato, ker jih očitno režirajo slepi režiserji.
Glede Everyone Says I Love You pa se strinjava.
Mogoče bo treba bolj po kmečko: Ameriški vesterni 50-60 leta. Kravarji so pravi frajerji v rekelcih, kravatah, čisti, dišeči in izobraženi.
Potem pa se pojavi Sergo s svojimi špagetiii.
Lp
Miran, četudi se je pojavil Sergio, še ne pomeni, da so bili Hawksovi vesterni zanič. To je zelo neumna ocena. In ni mi jasno, da pozabljaš, da se Boter ne dogaja v tako modernem času kot Goodfellas in da je prav zato tako huda razlika med obema filmoma kar se tiče prikaza mafije. Boter jo je prikazal tradicionalno, Goodfellas pa moderno. Oba filma sta odlična, a to ne pomen, da je Boter patetičen in trapast. To je tako kot da bi rekel, da je Gone With the Wind danes trapast in patetičen, saj se nihče več ne obnaša in ne oblači tako kot Clark Gable. Daj no, tole niti smešno ni več.
@IG:
Daj že odnehaj. Nisi dojel poante, kaj hočem povedat v zvezi z Sweet and Lawdawn … verjetno nisem hotela, da mi še desetič našteješ Allenove filme, ki so tebi kul. WTF!
Kar se tiče opombe na čas, v katerem je bil posnet in primerjava z Gone with the wind časom, je milo rečeno hecno, če že odmislim, da je žanrsko neprimerljivo.
Botri si sledijo … 1972, 1974 in 1990 … In se v pristopu in kičanju v dialogih in prizorih ne razlikujejo niti najmanj, ampak ostane forma dosledna, tudi leta 1990 (kar je tudi edino sprejemljivo) … leta, ko je nastal Goodfellas pač. Jebi ga! Gone with the wind pa je romantična drama iz leta 1939!!! Prosim!!! Ravno v tem smislu je pač Miranova primerjava še kako umestna … in ja, enako nima nobene veze s časom snemanja, še posebej če primerjaš letnik 39 z 72 … hehe … In nihče ni rekel, da tiste kavbojke po tekočem traku niso bile tudi lahko dobre, kot nihče ni rekel, da je Boter zanič! Govorili smo o razlikah, pri čemer ima Boter samo pravljičarsko kič estetsko vrednost z dobro igro v paketu, nekateri drugi pa vse to plus mnogo, mnogo več. Ja, podobno kot špageti vesterni proti “John Wayne” komičnemu kultu kavboja pipca … hehehe …
Simona, itak da sem ti jih naštel, če me nisi razumela, ko sem omenil Annie Hall.
Jasno, da tudi druga dva Botra ostajata takšna kot sta, saj gre vendar za zgodbo iste družine. Pa še drugi Boter kaže reči za nazaj, kar pomeni, da ne more biti ravno moderen, mar ne. In tudi tretji Boter je tak kot je treba, saj bi bilo neumno pričakovati, da se bo vse skupaj zmoderniziralo ter ubralo nek frajerski stil, se pravi atmosfero kot jo ima Goodfellas.
In moja primerjava z GWTW je prav tako neumestna kot je nesmiselno primerjati Leoneja in Hawksa. Različen stil še ne pomeni, da je nekaj slabše in trapasto v primerjavi z drugim. Jasno, da Errol Flynn danes kot Robin Hood izgkeda smešno, še posebej v primerjavi s Kevin Costnerjem, ki je to vlogo igral mnogo desetletij kasneje, toda to ne pomeni, da je Errol zato slab. Pač drugačen je in za tisti čas enkraten.
Botra so posneli v sedemdesetih in naredili prelomen film. Mojstrovino, brez katere tudi Scorsese ne bi nikoli posnel Dobrih fantov in Kazina. In ne pozabi, junaki Dobrih fantov so lokalni lopovčki, v Botru pa gre za ugledne mafijske družine. Jasno, da je stil prikaza drugačen in da je atmosfera povsem različna.
Daj no, pa menda nisi mislila, da se bo Marlon Brando ukvarjal s streljanjem v prtljažnik in neštetokrat rekel: “Fuck you.”
Glede Johna Waynea, to je zame pravi kavboj. Tak kot so bili tudi v resnici. Pravi Wyatt Earp. Clint je le frajer brez imena. Tak, da je bil mogoč le na filmu. Za razliko od Waynea, ki bi lahko živel tudi v resnici. Malce manj klišejski, pa vendar. Še posebej iz filma Iskalci, kjer je bil zelo netipičen. In pozor, ko je posnel Alamo, je pogorel.
simonarebolj, kaj za boga se sploh toliko ukvarjaš s človekom, ki sploh ne ve o čem govoriš, on ti pa v odgovor vsakič opisuje zgodovino filma, katere ti sigurno ne poznaš tako kot mojster Gartner
Kot sem že napisal: stvar okusa!. Mene pač Botri niso prepričali. Goodfellas pa so.
Tvoj zapis o Johna Waynea v povezavi z Wyatt Earp pa me je nasmejal.
Iztok velik sanjač si.
@IG:
Ja, naštevanje ne pomaga …
Ja, seveda ne bi bilo dobro, če bi s tretjim delom totalno porušili konstrukcijo. Kdo je kaj takega sploh trdil. Tretji Boter je moderniziran zelo … ampak v slogu predhodnikov, pri čemer se je toliko bolj poznalo, kako je v vsebinskem smislu limonadast v pristopu, namreč tretji del je pogorel, upravičeno, ker je prišla do izraza Pepelkavost, ki je v prvih delih izzvenela himnično pravljično (odigrala je pa pravzaprav vlogo razbijanja diskriminatornih stereotipov do latinosov v Ameriki … to je bil pravzaprav filmsko sociološki konstrukt), ampak to ni nikakršno opravičilo. V sedemdesetih so namreč vzporedno nastajali že močni in prepričljivi filmi, kar se tiče mesenosti in psihologije likov … na eni strani film noir, na drugi paleta t. i. policijskih krimičev, tudi Taksist med drugim. Boter pa je na pač kičav način zovinkal tisto plat mafijske medalje, ki je Goodfellas pač ni, čeprav je zelo stiliziran film, ja … ampak ravno tistega ni popepelkil, česar popepelkit ne smeš, če hočeš ohranit pristnost bistva. In v Goodfellas je šlo za organizirane mafijske familije ravno tako, samo glavni lik ni spadal po krvi med njih, a so ga sprejeli medse, ker je ustrezal njihovemu profilu človeka. Evo. Ravno v tem je point. Da je Corleone saga prikazana, kot da je šlo za kraljevski imperij, kjer so se ljudje vedli in delovali kot vsestransko do retorike poučene dvorne lutke alias princ Charles … hehe … Tega v Goodfellas ni, ker tudi sicer po vseh pričevanjih tega pač ni bilo. Palača Strojanovih stoji v Romuniji. Pojdi si pogledat, kako to izgleda in deluje. Ljudi ne preobrazi denar. S podporo močne diskriminacije in življenjske bede pa vse skupaj v smislu mesenosti izgleda v bistvu stvari tako, kot izgleda v Goodfellas. Pika. S tem, da je Goodfellas stiliziran, State of Grace na primer (o irski mafiji) pa veliko manj … samo v zaključnem prizoru pravzaprav, in pokaže vse plati medalje mogočega, nemogočega, osebne in družbene krivde, poleg zgodbe, ki fura, in vsega ostalega.
Tistega o Waynu … hehe … pa ne bom komentirala … naj se fantje zabavajo … seveda se pa ne strinjam in se smejem podobno kot Miran.
Zdaj imam pa dovolj in nasvidenje.
@Anonimnež:
Prav imaš. Najprej me zabava fliknit komentar, potem se pa zajebem, ker padem v vnaprej obsojeno brezplodno razpravo z njim.
Jaz bi vsem kritikom filma Boter predlagal, naj si najprej preberejo knjigo, potem pa kritizirajo. Film je res klasika, eden najboljših in tudi skoraj do potankosti sledi knjigi.
Sploh pa se tudi v Botru vidi razlika med obnašanjem nove generacije in stare generacije mafijcev. Mlajši so bolj neposredni, ne držijo se več starih pravil in navad, starejši pa še prakticirajo nenapisane zakone iz Sicilije.
Marcos sem bral knjigo !
Film pa me ne prepriča.
In hvala za tvojo razlago……..
Miran, raje sem sanjač kot prevelik realist.
Marcos, res je, eden redkih filmov, ki morda knjigo celo preseže.
Simona, Boter 3 je pogorel le če ga primerjaš z uspehom prvih dveh. Drugače pa sploh ne. Zaslužil je okoli 70 milijončkov v kinu in še okoli 40 na videu ter snel kar sedem nominacij za oskarja. Pokvarila ga je le Sofia Copolla, ki je igrala res slabo. Je bil pa zato Andy Garcia toliko bolj izvrsten.