Kulti in klasike: Straight Time (1978)
Objavil/a iztokgartner 21.4. 2008 pod filmski svet: kulti, klasike in ostalo
zda 1978, kriminalna drama, režija: Ulu Grosbard, igrajo: Dustin Hoffman, Theresa Russell, Gary Busey, Harry Dean Stanton, M. Emmet Walsh, Kathy Bates
Mojstrovina, ki bi si zaslužila več pozornosti in renomeja.
Dustin Hoffman je Straight Time posnel po huronskem uspehu Maratonca in Vseh predsednikovih mož. Torej v času, ko je bil na vrhu sveta in ko si je lahko dovolil vse. In prav Straight Time je bil njegov sanjski projekt. Film, za katerega bi dal tudi dušo. In film, ki ga je hotel tudi režirati. Nič čudnega, da je potem tožil Warner Bros, ki mu ni dovolil tako imenovanega zadnjega reza in je film obrnil malce po svoje. Pa vendar, Straight Time je kljub temu odličen film. Izvrstna kriminalna drama, kjer Hoffman v stilu Ala Pacina odigra Maxa Demba. Kriminalca, ki hoče na pravo pot. Ki pride iz zapora in si najde redno službo, skromno stanovanje ter dekle (Theresa Russell). Ki hoče prvič v življenju zaživeti tako kot ostali in pozabiti na svojo problematično roparsko preteklost. To seveda ni tako preprosto. Še posebej, če ti za vratom diha nesramni in trapasti policist M. Emmet Walsh, ki komaj čaka, da boš naredil napako. Ki prav uživa, da te zajebava in da te bo lahko spet strpal nazaj za rešetke.
Jasno, Maxu se čez čas strga. Tako zelo, da pozabi na pravila pogojnega izpusta in da spet obišče stare roparske kompanjone (Gary Busey, Harry Dean Stanton). Trenutek do ropa nove banke seveda ni več daleč, nova aretacija in nova zaporna kazen pa sta jasno da znova tik pred vrati. Odličen film. Globok, prepričljiv, realen in tak, da mu leta ne morejo do živega. Da nas usoda glavnega junaka, ki ga briljantno upodobi Dustin Hoffman, vedno znova zadane v srce. Da se vprašamo, kaj je narobe z našo družbo. Z našim sistemom, ki možakarja z željo po normalnem življenju dobesedno pahne na stara pota. In ko Max Dembo na koncu svoji Theresi Russell pojasni, da mora naprej in da zanjo ni več prostora v njegovem življenju, saj ga bodo zagotovo kmalu ujeli, se gledalec dobesedno strese. Strese od groze, od fenomenalnega zaključka, od mojstrovine, ki so jo že leta 1978 pošteno prinesli okoli. Prav imate, filmska umetnost tako dolgo ne bo filmska umetnost, dokler ne bodo takim filmom podelili zasluženega statusa in se jin opravičili za leta krivice.
Ocena 4 in pol
Komentarji
2 komentarja na “Kulti in klasike: Straight Time (1978)”
Komentirajte
Vem, da se bo slišalo čudno, vendar Hoffmanove filme počasi odkrivam enega za drugim in Dustin se drzno približuje mojemu top igralcu - Pacinu
Dober in zanimiv film tudi s sociološkega vidika.
Tina, to je pa lepo slišat. Meni je Hoffman od nekdaj številka ena. In zanimivo je, da je bil tokrat es v stilu Ala Pacina. Celo zlo seksi lik je igral v tem filmu. Dolgi in zelo črni lasje pa brki. Sem vesel, da so tale film v soboto spet zavrteli po teveju, saj sem ga že pozabil in sem bil med prvim ogledom absolutno premad zanj.