Recenzije: Don’t Come Knocking, Cry Wolf, The Great Raid, Firewall, Basic Instinct 2, Match Point

17.04.2008 ob 03:39

DON’T COME KNOCKING (Zda 2005, drama, Režija: Wim Wenders, Igrajo: Sam Shepard, Jessica Lange, Eve Marie Saint, Tim Roth, Sarah Polley, Fairuza Balk, Gabriel Mann, James Gammon, George Kennedy, Julia Sweeney)

Broken Flowers.

Sam Shepard je Howard Spence, pozabljeni, hladni, prazni in zdolgočaseni filmski zvezdnik, spomin na stare dobre čase hollywooda, ki jih ni več. In ker jih ni več, tudi njega skorajda ni več. In ker ga skorajda ni več, nihče ne mara, da bi trkal na njegova vrata. Vendar Howard kani početi prav to. Najprej potrka na vrata svoje mame (Eva Marie Saint), ki je ni videl že trideset let. Nato potrka na vrata svojega sina (Gabriel Mann), za katerega sploh ni vedel, da obstaja. Nakar potrka še na vrata natakarice Jessice Lange, svoje nekdanje ljubice, ki je ravno tako ni videl že celo večnost. Tip pač rad trka. Kot Bob Dylan, le da ne gre za rajska vrata. Kot Bill Murray, le da gre za veliko slabši in prav nič očarljiv izlet po preteklosti. Po zamujenih priložnostih. Po arhivih režiserja Wima Wendersa in scenarista Sama Sheparda, ki sta sredi osemdesetih na enak način posnela tudi film Paris, Texas.

Ocena: 3/10

CRY WOLF (Zda 2005 , grozljivka, Režija: Jeff Wadlow, Igrajo: Julian Morris, Lindy Booth, Jared Padalecki, Jesse Janzen, Paul James, Sandra McCoy, Gary Cole, Jon Bon Jovi)

Prvi april.

Leta 1986 je Fred Walton režiral April Fool’s Day, enkratno, zabavno in črnega humorja polno grozljivko, kjer je mladina pokala hudo krvave šale. Kjer se ni vedelo, ali trupla padajo, ali pa se nekdo igra filmske trike. In Cry Wolf, cenena inačica Krika, hoče biti April Fool’s Day, saj je prepričan, da se te fine komične grozljivke ne spominja nihče. No ja, današnja mladež se je najbrž ne, kar pa ne pomeni, da bomo ostali tiho in da bomo pogledali skozi prste. Skupina dijakov, ki jih med drugim uči tudi Jon Bon Jovi, se namreč po skrivnostnem umoru, kjer je neznanec počil neko bejbo, odloči za prevaro. Za filmski trik. Za strašenje svojih sošolcev. Za insceniranje serijskega morilca, ki ga lansirajo na prav vse elektronske pošte v šoli. In te solidne ideje film seveda ne zna obračati v pravo smer in z dovolj poguma, zato hitro pade na stopnjo vrtca, kjer skušajo vzgojiteljice malčke strašiti s solato.

Ocena: 3/10

THE GREAT RAID (Zda in Avstralija 2005, vojna drama, Režija: John Dahl, Igrajo: Benjamin Bratt, Joseph Fiennes, James Franco, Dale Dye, Marton Csokas, Connie Nielsen)

Pravi razlog za atomsko bombo.

The Great Raid, sicer film, ki se je po policah valjal od leta 2003, nam več kot nazorno pokaže razloge za dve atomski bombi, ki so jih Američani leta 1945 kot veste zagnali na Nagasaki in Hirošimo ter končali drugo svetovno vojno. In če ste mislili, da je bil glavni razlog Pearl Harbor, ste mislili zelo površno. Glavni razlog je bilo taborišče Cabanatuan, kjer so Japonci mučili, ubijali in poniževali 500 ameriških vojakov, tistih vojakov, ki so uspeli preživeti bataansko polomijo. Japonski napad na Filipine, ki so jih skušali zaman ubraniti ameriški vojaki. Jasno, predsednik Roosevelt se je moral ukvarjati z Evropo in z nacisti, kar pomeni, da ni imel časa za Japonce in za vojake, ki so jih strpali v taborišče. In zapiše se leto 1945, natančneje, zadnjih pet januarja 1945, ko se skupina 121 ameriških komandosov odloči za povračilni udarec. Za reševalno misijo, za »the great raid«, za nalogo, kjer naj bi pobili celotno japonsko armado in rešili svoje kolege. In tu so trije filmi. Prvi se dogaja v taborišču, kjer trpita tudi Joseph Fiennes in Marton Csokas. Drugi na ulicah, kjer spletkari ameriška vohunka Connie Nielsen. Tretji pa v prvih vrstah reševalne misije, ki jo vodita Benjamin Bratt in James Franco. Zanimivo, režiral je John Dahl, mojster za filme noir, ki si je pač zaželel postati Steven Spielberg. Magari samo za sekundo in z enim filmom. Ker to seveda ne gre, je ostal nekje vmes. Vmes med Dvanajstimi umazanci, Vojakom Ryanom in Tanko rdečo črto. Vmes med dobrim in povprečnim vojnim filmov, ki jih imamo zadnje čase vrh glave. Jasno, saj se prave vojne še vedno niso končale.

Ocena: 5/10

FIREWALL (Zda 2006 , triler, Režija: Richard Loncraine, Igrajo: Harrison Ford, Paul Bettany, Virginia Madsen, Alan Arkin, Robert Patrick, Robert Forster, Mary Lynn Rajskub)

Rutina.

Kariera Harrisona Forda je v krizi. V hudi krizi. V tako hudi, da mora snemati rezervne verzije svojih največjih uspešnic. Zelo rutinske, dolgočasne in klišejev polne inačice filmov The Fugitive, Patriot Games, Air Force One in Clear and Present Danger. In pozor, njegova domišljija je tako na dnu, da mu je spet ime Jack. Tako kot v Patriot Games in v Clear and Present Danger. In spet mora bežati, se pretepati, uporabljati možgane in dokazovati svojo nedolžnost. Tako kot v Beguncu, tako kot v filmu Presumed Innocent. Tako kot v vseh filmih, ki jih je posnel v zadnjih dvajsetih letih. Tokrat ga na muho vzame skupina dobro organiziranih roparjev, ki mu ugrabi družino in zahteva, da oropa banko, kjer dela kot mojster za varovanje. Pač film, ki bi vžgal samo na začetku kariere Harrisona Forda in film, kjer bi mu celo takrat lahko očitali cel kup napak.

Ocena: 4/10

null

BASIC INSTINCT 2 (Zda 2006, triler, Režija: Michael Caton Jones, Igrajo: Sharon Stone, David Morrissey, David Thewlis, Charlotte Rampling, Hugh Dancy)

Draga Sharon, pišem ti drugič in upam da zadnjič.

Tako nekako bi se začelo pismo, če bi ga poslal na domači naslov Sharon Stone, ki se je po štirinajstih letih odločila posneti nadaljevanje svojega najbolj znanega filma. Filma, ki je iz nje naredil največji seks simbol moderne dobe. In igralko, ki si je lahko dovolila prav vse. Tudi skrpucalo Sliver, tudi vse tiste čez noč pozabljene filme, ki jih je posnela po letu 1992, ko je posnela Prvinski nagon, najboljši erotični triler vseh časov. Erotični triler, ki je na novo izumil erotične trilerje in pokazal tudi tisti znameniti close up njenega mednožja med prižiganjem cigarete. In gospa Sharon, ki je takrat štela 34 let, je bila v trenutku na vrhu sveta. Bila je kot Pamela Anderson, le da je svoj pornič butnila kar na velika platna. In jasno, Prvinski nagon, kjer je kot veste igral tudi nepozabni Michael Douglas, je bil resnično odličen film. Napet, provokativen, ekspliciten, prebrisan in skrivnosten. Tako zelo, da se je nadaljevanje kuhalo 14 let. Tako hudo, da so ga rihtali in pripravljali celih deset let. In če je original predober, je nadaljevanje ponavadi obsojeno na propad. Še posebej, če pride po toliko letih in če se na pretenciozen način trudi z globino in filozofijo. Z rajcanjem preko besed. Z dolgočasno, razvlečeno, hladno in mrtvo zgodbo, kjer pisateljica Catherine Tramell spet piše novo knjigo in obrača policiste, psihiatre in ljubimce. Lepo vas prosim, le kdo bo nasedel zgodbi, kjer se kljub letom še vedno markatna Sharon Stone zagreje za prozornega in mlahavega Davida Morrisseyja, za doktorja Michaela Glassa, ki svoje ljubice onegavi po pasje in je prepričan, da je Rocco Shifredi. In seveda, le kdo bo trznil na idejo, da se ta ista Sharon Stone zagreje za odcvetelo psihiatrinjo Charlotte Rampling, ki je prepričana, da še vedno igra v Nočnem portirju. In jasno, le kdo bi verjel, da lahko ženska pri 48-ih izgleda bolj mladostno kot pri 34-ih in se obnaša kot da je pravkar dopolnila 18 let. Vse to je hudo neumno, trapasto in oslovsko podcenjevanje gledalcev, ki so tokrat ravnali prav in film spremenili v največje finančno razočaranje leta.

Ocena: 3/10

MATCH POINT (Zda 2005 , drama, Režija: Woody Allen, Igrajo: Jonathan Rhys Meyers, Scarlett Johansson, Brian Cox, Emily Mortimer)

Fatalna privlačnost.

Ko človek gleda Match Point, hudo dolgočasno in brezvezno reciklažo Fatalne privlačnosti, kjer Scarlett Johansson zmeša glavo poročenemu Jonathanu Rhysu Meyersu, ne more verjeti, da gleda najnovejši film Woodyja Allena. Najnovejši film režiserja, ki je bil vedno najbolj znan po svojih zaščitnih znakih. In tokrat teh znakov ni od nikoder. Še več, film izgleda tako, kot da ga ni režiral Woody Allen, kar je seveda hudo narobe, saj ga je režiral Woody Allen. In če pogledamo filma, ki je jih je Woody posnel pred Match Pointom, se pravi filma Melinda and Melinda in Anything Else, ugotovimo, da je z njim konec. Da je izgubil svežino in smisel za humor. Da je izgubil samega sebe in filme, s katerimi se je nekoč zapisal v zgodovino.

Ocena: 3/10

 

8 komentarjev na “Recenzije: Don’t Come Knocking, Cry Wolf, The Great Raid, Firewall, Basic Instinct 2, Match Point”

  1. Venet 10 pravi:

    Basic Instinct 2.
    S kolegom sva ta film vročino pričakovala, saj je bila izvirnik eden najboljših erotičnih trilerjev. Kolega si je film ogledal pred mano. Izraz na njegovem obrazu je pričal, da ga je film pustil hladnega.Rekel je, da ni bilo nobene kemije med igralcema in da ni bilo tako izvirnih in “rajcajočih” dialogov in ga vse skupaj ne spada v deževni, hladni in odtujeni London, zgodba pa “kr neki”. Najbolj me je presenetil ko je izjavil, da je Miachel douglas mnogo bolj seksapilen igralec od Davida Morrisseya. Nad to izjavo sem se začudil in ga v hecu obtožil ali ima že neka gejevska nagnjena, da izjavi kaj takega. Ko sem si film ogledal sam sem kmalu ugotovil, da je imel prav. V izvirniku se je med igralcema iskrilo, vedel si da bosta že zaradi kemije in medsebojne privlačnosti slej ko prej končala skupaj v postelji, vendar se je to na srečo zgodilo dokaj pozno kar še bolj priča, da ni vse skupaj za lase privlečeno kot v dvojki. Tudi daouglas se mi je zdel veliko primernejši neven ali je kaj na tem , da je bil tip dolga leta dobesedno odvisen od seksa in se je moral zaradi tega celo zdraviti, vendar model je odličen v erotičnih trilerjih. Zgodba že v enki ni bila nič posebnega, služila je bolj kot kulisa za izjemne in nepozabne prizore, na katere folk “drka” še danes.

    LP

  2. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Venet, drugič verjemi kolegom in si prišparaj trpljenje. Me pa res zanima, kateri idiot je dal v glavno vlogo Davida Morrisseyja.

  3. BoLe pravi:

    Meni pa se zdi Match Point zelo dober, zelo nedolgočasen, kje zelo duhovit in kje zelo napet, recimo proti koncu, ko kar nisem mogel verjeti, da gre poba res po šibrovko, in sem se stisnil za rame. Res je precej newoodyjevski, neka posebnost (nisem videl Cassandra’s Dream …?), ampak zelo seksi triler, ki bi ga še kar gledal. Za moje pojme tudi zelo dober casting, on, ona, in vsa bogata družina razen mame, ki tu ni dovolj tečna.

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Bole, če hočeš seksi triler, raje poglej Fatalno privlačnost, Prvinski nagon in Morje ljubezni.

  5. filmar pravi:

    Zdi se mi čudna neutemeljena recenzija pri filmu Match Point. Ker film ni nič Allenovski, je kar naenkrat slab film. Nevem zakaj ne sme Woody, ki že 40 let snema približno iste filme, poskusiti nekaj novega. To je tudi osebno njegov najboljši film. Meni ni bil niti malo dolgočasen, prvo tretjina filma se zdi kot, da bi gledal kakšnega Bergmana, dramaturgija je super, konec pa sploh fantastičen. In potem napišeš, da je izgubil svežino in smisel za humor? Se mi zdi, da je to eden najbolj svežih njegovih zadnjih filmov in to tudi ni prvi film v katerem ni komičnih elementov. Ne vem, zdi se mi, da si malo mim brcnu s tem, saj pač štekam…vsak ima svoje mnenje, tebi pač ni bil ampak lahko bi malo bolj utemeljil :) najlažje je napisat “dolgčas”

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Pri Woodyju imam jaz en velik problem in mu zaradi tega delam krivico, a ne morem pomagati.
    Meni je bil on najboljši režiser ever po zaslugi parodij in odštekanih komedij od konca šestdesetih (Take the Money and Run, Sleeper, Bananas, Love and Death, Everything You Always Wanted to Know About Sex) do Annie Hall. Potem se je zresnil in ratal samo še nevrotičen, z izjemo Zeliga, ki me je spet navdušil. To seveda pomeni, da mi je vse, kar ni Woody iz konca šestdesetih do Annie Hall ni več tako zelo kul, z redkimi izjemami.
    Od zadnjih pa me je prepričal le z Hollywood Ending, ostalo mi ni ne vem kaj.

  7. filmar pravi:

    Torej ga ceniš samo kot komedijanta, samo čiste komedije, jemlješ ga le kot entertainment…vseeno škoda, da ne daš možnosti super filmom kot so Hannah and Her Sisters, Crimes and Misdemeanors,… ker ravno pri takih filmih vidiš, kako dobr scenarist res je, kako on obravnava te odnose, dialoge,…komični vložki so pa skoraj v vseh filmih prisotni

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Nisva se povsem razumela. Tudi mnogi drugi njegovi filmi so mi zelo okej, Hannah and Her Sister sploh, pa kak Bullets Over Broadway, pa celo Interiors, kjer je šel prvič glodat Bergmana, pa še kaj bi se našlo od resnih, toda tile novejši, za katerimi vsi norite, meni niso nič posebnega. Cassandra’s Dream mi je okej bil, ostalo tako tako, tudi Vicky je precenjen, pa Paris tudi.

    Mi je pa kul recimo še Radio Days, Purple Rose of Kairo, Deconstructing Harry in Mogočna Afrodita, pa še kaj bi se našlo.

    A nič me ne usuje tako kot tiste parodije, kjer mi je bil res genij, poleg Mela Brooksa in tria ZAZ največji majstor za take filme.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !