Dan, ko sem zvedel za smrt Johna Candyja
9 04 2008Včeraj sem si po dolgem času spet ogledal podelitev Oskarjev iz leta 1994. Iz leta, ko je slavil Steven Spielberg s svojo mojstrovino Schindler’s List. In iz leta, ko sem prav med to podelitvijo močno zajokal in postal zelo slabe volje. Med spominom na preminule igralce, režiserje in ostale filmske delavce, je bil namreč tudi John Candy. Tisti strašno simpatični in okrogli komediant, ki mi je bil zelo pri srcu. In za katerega nisem imel pojma, da je umrl. Da ga bom zagledal med vsemi ostalimi pokojnimi zvezdami. Bil sem šokiran. Tako zelo, da sem komaj zdržal nadaljevanje prireditve in da sem se pozabil veseliti tudi za Stevena Spielberga, ki je končno dobil oskarja.

Tistega leta je umrl tudi River Phoenix, toda John Candy me je usekal iz zasede. Kar nekaj dni po svoji smrti. In nekaj dni za tem, ko sem si spet privoščil njegovo najbolj zabavno komedijo Who’s Harry Crumb. Da je umrl prav v letu, ko je Steven Spielberg dobil svojega prvega oskarja, je po svoje lepo naključje, saj je leta 1979 igral majhno vlogo v njegovi komediji 1941. V osemdesetih je najprej lovil le stranske vlogice, potem pa je počasi pokazal, da lahko na svojih ramenih brez težav odpelje cel film. Žal so bili vsi ti filmi nekako napačna izbira. Vsaj kar se finančnega uspega tiče. To je bilo v bistvu zanimivo, saj so ga imeli ljudje zelo radi, a le takrat, ko je igral stranske vloge in ko je statiral glavnemu igralcu. Ko je bil glavni sam, ni vžgal. No ja, vžgal je le v komediji Uncle Buck, ki pa kljub temu ni prinesla uspeha v naslednjih filmih, ki jih je izbral v devetdesetih letih.

Meni je bil strašno kul v filmih Delerious, The Great Outdoors, Planes, Trains & Automobiles in seveda v parodiji Space Balls, kjer je kot veste igral tistega simpatičnega psa. Morda ni bil takšna zvezda kot bi si zaslužil, pa vendar, bil je odličen komik, kul dečko in igralec, ki sem ga imel zares rad. Leta 1993 je zadel v polno s filmom Cool Runnings, ki ga je vrgel najvišje v celotni karieri, kar pa mu spet ni pomagalo do boljših filmov in do slave, ki bi si jo več kot zaslužil. Filma Wagons East žal ni videl, saj ga je med snemanjem zadela srčna kap. Star je bil 44 let, tehtal pa je več kot 150 kilogramov. Morda ga je polomil, da ni sprejel povabila v ekipo šova Saturday Night Live. Morda ne bi smel zavrniti stranske vloge v filmu Ghostbusters. Da je bil zvezda, pa priča podatek, da je za film Armed and Dangerous že leta 1986 dobil dva milijona dolarjev honorarja.
![]()
Srce ga je izdalo, ker je bil predebel. A prav zato, ker je bil predebel, je bil tako simpatičen in kul. Še bolj kot John Belushi, John Goodman in George Wendt. Ko je umrl sem bil zelo žalosten. Tako kot včeraj, ko sem spet pozabil, da g abom prav na podelitvi Oskarjev iz leta 1994 spet zagledal med spomini na preminule zvezdnike.


Bil je res dober. Na trenutke celo antipatičen, ampak še zmeraj v pozitivnem smislu. Škoda ga je.
Uh legenda. Meni je bil tud neverjetno simpatičen igralec, najbolj pa si ga bom zapolnil iz filma Planes, Trains & Automobiles ter iz (sicer igra res obrobno vlogo pa vseeno) Home Alone 1.
R.I.P
Fanta, veseli me, da se ga še kdo spomni poleg mene.
meni je bil najbolj všeč v tisti komediji, ko se jamajčani spomnijo, da bi lahko sodelovali na olimpijskih igrah in to v bobu štirisedu. zal, sem pozabila naslov.
m.
Two words : Blues Brothers (zelo stranska vloga, ampak je bil tapravi)
M, to je Cool Runnings. zabaven film in njegova največja uspešnica.
Neurovore, se ga spomnim ja. In ravno to je bila njegova finta, najboljši je bil v stranskih vlogicah. Ko je dobil glavno, se nekako ni obnesel. Vsaj pri ameriških gledalcih ne.
Uh seveda, kk smo lohku pozabli na Cool Runnings
No je pa res, da so tam odštekani “jamajčani igrali” komedijantsko vlogo, John Candy je igral le nekakšno vlogo zaščitniškega trenerja. Seveda pa vseeno sijajen. Škoda ga je, vsekakor.
Lp
Klemen, saj nismo pozabili. V mojem osnovnem zapisu je omenjen tudi ta film.
Opa, pardon