Arhiv za April, 2008

Dinozavri v Xpandu so hudičevo predragi

30.04.2008 ob 22:02

3D mi je zakon. Še posebej v Kolosejevi Xpand dvorani, kjer je doživetje res nepozabno. In tako, da se splača odšteti zahtevani denar. No ja, tako sem vsaj mislil pred ogledom filma Dinosaurs: Giants of Patagonia, ki ga je lani posnel Marc Fafard. Ker je filmček dolg le 40 minutk, sem bil prepričan, da cena ne bo preveč zasoljena. Zmotil sem se, za karto je bilo potrebno kljub temu odšteti kar 5,75 evra, kar je seveda absolutno preveč. Še posebej, ker se polovica filma dogaja v sedanjem času, kjer mi trodimenzionalni argentinski profesor ne pomeni prav nič. Dinozavrov je bilo pravzaprav zelo malo. Kakšnih 15 minutk. In teh 15 minutk nikakor ni vredno skoraj šestih evrov, ki jih je bilo potrebno odšteti za karto.

Okej, če bi rekel, da nisem odprl ust, bi se zlagal, toda cena je za tak film vseeno pretirana. Da sem kot naratorja pogrešal Donalda Sutherlanda, ki ga je nadomestil moteči slovenski sinhronizator, pa raje ne bom govoril. Skratka, preveč denarja, premalo muzike in delček zgodovine, ki bi si vsekakor zaslužil daljši film in še bolj podrobno analizo.

Se spomnite kaj ste počeli, ko se je zgodil Černobil?

27.04.2008 ob 22:41

Černobil je bil zame kot 11. september. Star sem bil vsega 12 let, panika pa je zadela tudi Slovenijo. Po radiu, televiziji in v časopisih so nas opozarjali, da obstaja nevarnost kislega dežja in da se pravzaprav sploh ne ve, kakšne razsežnosti bo ta jedrska nesreča sploh imela. Rusija se mi je nenadoma zdela nevarno blizu. Čeprav sem bil otrok, me je bilo pošteno strah. Kot da bi reaktor razneslo v Celju. Nekje čisto blizu mojega bloka. Ali kar na stranišču. Medtem, ko bi kakal. Mama in oče sta mi zabičala, naj ne hodim preveč po dvorišču in naj pazim, če bo začelo deževati. Da pač obstaja nevarnost kislega dežja, ki ti lahko poškoduje lasišče in te naredi za neplodnega. “Neplodnega?” sem vprašal. “Ja, takega, da ne boš mogel imeti malih Iztokov, ko boš velik,” mi je pojasnila mama. Ker sem bil trmast otrok, sem si mislil svoje in sredi dežja veselo igral nogomet. S svojo blokovsko klapo seveda. Prav na ta dan sem dal kar tri gole, prav na ta dan sem se počutil najbolj pogumnega. Tako je, strah me je očitno minil v trenutku, ko sem šel na dvorišče. Ko sem ugotovil, da me atomska bomba ne bo ubila. In ko sem bil prepričan, da je Rusija res predaleč, da bi se mi lahko kaj zgodilo.

Kaj vem, morda sem od takrat dalje malce čez les. Malo nor in tak, da se mi pozna ta kisli dež. Kaj vem, morda so vsi otroci, ki so se rodili leta 1986, zato tako nori in malce drugačni. Kaj vem, morda bi moral tiste usodne tedne res ostati doma in paziti na dež, ki je padal z neba. Kaj vem, morda pa vse skupaj nima nobene zveze in je bila Rusija res predaleč, da bi se vpliv eksplozije čutil pri nas.

Kakorkoli že, Černobil je bil moj 11. september, moj dan D, dan, ki sem si ga zapomnil za vedno. Moja Hirošima in moj Nagasaki. Še vedno sem hvaležen bogu, da nisem takrat živel v Rusiji in da se nam ni kaj podobnega zgodilo v Krškem. Še vedno se spomnim vseh tistih nesrečnih ljudi, ki še danes čutijo posledice. In vseh tistih številnih razprav, ki so se takrat odvijale po vseh slovenskih lokalih, šolah in službah. Černobil je bil debata vseh debat. In opozorilo, da je jedrska energija nevarna tudi takrat, ko jo imamo pod nadzorom. Morda je prav takrat še najbolj nevarna.

In ko danes pomislim na ta dan, prav ne morem verjeti, da je minilo že 22 let. Več koz dve desetletji od mojega prvega srečanja s kislim dežjem, za katerega še vedno ne vem, če mi je pustil kakšne posledice.

DODATEK NA ŽELJO SPOOKYJA MULDERJA:

Iz mojega teksta ste očitno razbrali, da je Černobil v Rusiji, saj se ga od tam tudi sam spominjam. Da bo Spooky povsem zadovoljen, naj pojasnim, da Černobil dejansko leži v Ukrajini, ki je bila nekoč prav tako kot Rusija del Sovjetske Zveze. Torej, Černobil leži v Ukrajini, kar pomeni, da se je v mojem ranem otroštvu pač zgodila geografska napaka, ki bi jo očitno moral popraviti že takoj na začetku.

Isto velja za omembo kislega dežja, ki v resnici ni kisel dež, marveč radioaktiven dež. Samo toliko, da se ne bi kdo slučajno narobe naučil kemije prav zaradi mojega zapisa.

Kaj počnejo ostarele slovenske zvezde?

26.04.2008 ob 17:31

Če pogledate nekoč zelo popularno pevko Ditko Haberl, potem ugotovite, da dela reklamo za zobno protezo. Pravzaprav za tekočino, ki čisti tudi najbolj skrite predele zobne proteze. Če bi bila mlada, bi verjetno delala reklamo za navadno zobno pasto, sedaj pa pač dela reklamo za stvar, pri kateri ji gledalci najbolj verjamejo. Če ima tudi protezo, nimam pojma, vem samo to, da legendi njenega kova kaj takšnega ne bi bilo treba početi.

Huh, nas čaka še reklama, kjer bo Lado Leskovar delal reklamo za lasuljo?

Recenzije: Street Kings

25.04.2008 ob 17:46

zda 2008, akcijska kriminalka, režija: David Ayer, igrajo: Keanu Reeves, Forest Whitaker, Common, Cedric the Entertainer, Marta Higareda, Chris Evans, Hugh Laurie, Naomie Harris, The Game

Cop Land.

Če ste videli Cop Land, kjer je policist Sylvester Stallone odkrival korupcijo v svojih vrstah, potem veste, da Street Kings ni daleč. Povedano drugače, Street Kings je bolj frajerska, bolj divja, bolj adrenalinska, bolj moderna in bolj testosteronska inačica Cop Landa, kjer korupcijo v svojih vrstah namesto Stallonea odkriva Keanu Reeves. Zagnani, brezkompromisni, nepopustljivi, samozavestni in izjemno sposobni policaj Torn Ludlow, ki se ga bojijo celo največji kriminalci. Ki lahko v enem samem dnevu aretira pol Los Angelesa. In ki mu lahko past nastavijo le lastni ljudje. Le nevoščljivi kolegi, ki mu podtaknejo pizdarijo. Zelo dober in prepričljiv film. Odlično posnet, še bolje zmontiran. Tekoč, dinamičen in tak, da se mu pozna scenarist Dneva za trening. Plus cela plejada izvrstno odigranih in zasedenih stranskih likov.

Ocena: 9/10

Vse najboljše, dragi Al

25.04.2008 ob 12:31

Al Pacino danes praznuje 68 let. Tisti Al Pacino, ki bi ga lahko brez slabe vesti proglasili za najboljšega igralca vseh časov. Tisti Al Pacino, ki je z vlogo v Brazgotincu navdahnil celo generacijo raperjev. Tisti Al Pacino, ki so ga oskarji pred zadetkom v polno kar sedemkrat zaobšli. In tisti Al Pacino, ki je v sedemdesetih posnel tako zelo dobre filme, da bi mu moral čestitati tudi Dustin Hoffman, Robert De Niro in Jack Nicholson. Stari dobri Al se zadnje čase res malce leno vleče skozi takšne in drugačne komercialne projekte, toda njegova zgodovina je huda. Tako zelo, da ga lahko mirne duše označimo za igralca vseh igralcev. Za igralca, ki bi lahko igranja morda učil celo Marlona Branda. Le poglejte si Botra, Pasje popoldne, Paniko v parku mamil, Serpica, Donniea Brasca, Carlito’s Way, Glengarry Glen Ross, Scarecrow in recimo Vonj po ženski, pa vam bo nemudoma jasno zakaj se gre. Al je velik frajer. Morda največji, kar jih je dal ameriški film. Igralec z veliko začetnico. Tudi ko ni najboljši, je daleč boljši od vseh ostalih. En in edini, za vedno.

Brez skrbi, Big Brother je preveč neumen, da bi imel slab vpliv na mladino

24.04.2008 ob 20:35

Zdajle se na Trenjih kregajo okoli Velikega brata. Eni so za, drugi so proti. Tisti, ki so, jim oddaja seveda daje honorar, zato morajo biti za. Tisti, ki so proti, pa razlagajo, da gre za slab vzgled za mladino in za dogajanje, ki bi ga morali celo prepovedati. Za dogajanje, ki je preseglo vse meje dobrega okusa. Za dogajanje, ki bi ga lahko označili celo za zlorabo. Okej, novi BB je resda veliko bolj drzen, morbiden in provokativen kot so bili ostali, saj tekmovalci počnejo sila čudne reči, toda prav to j dokaz, da je vsak strah pretiranega vpliva na mlade odveč. Vse skupaj je namreč preveč bedasto in oslovsko, da bi lahko vplivalo na mlade in da bi le ti potem kaj takšnega tudi dejansko skušali oponašati. Le kateri poba se bo ulegel v krsto in pil kri? Le katera punca se bo gola sprehajala po kopalnici šole? Le kdo bo od svojega prijatelja zahteval, da se obleče v psa in da laja? Lepo vas prosim, to je kot v filmu Jima Carreyja. To so reči, ki jih ne bi skušal oponašati nihče. To je tako neumno, da niti slabega vpliva ne more dajati.

In seveda, BB ima hude rejtinge. Mladi pač radi gledajo take šove. Pa čeprav je vse zaigrano in sploh ne gre več za tako imenovani rality television. In tekmovalci seveda ne bodo postali junaki, ampak kvečjemu bedaki. Jasno, BB gleda tudi mali bratec moje punce. Ko ga vprašam, zakaj ga gleda, pa se nasmehne in pojasni, da samo zato, ker ne more verjeti, kakšni norci do tekmovalci. Pobič torej ve, da je vse skupaj le predstava. Le gledališka igra, ki jo lahko vidiš tudi v filmih Jima Carreyja ali v Fračjem Dolu.

Producenti so se pač odločili za takšen šov. Za totalno blesav pristop, ki pa očitno vleče. Ki je dovolj nor, da ljudi zanima. Ki je dovolj trapast, da jih potegne v neobremenjeno zabavo in voajerstvo. Za Bar je bila pač dovolj le Alma, lani je bila le Jasmina, sedaj pa je bilo treba narediti še nekaj bolj bedastega. In igre podložnikov ter gospodarjev so ravno prave za kaj takega. To je pač čista maškarada, jebeni pust, ki se pač odvija 24 ur na dan.

Kot sem rekel, brez skrbi, novi Veliki brat je preveč neumen, da bi imel slab vpliv na mladino.

Skrbi me le, kaj bodo producenti naredili drugo leto. Takrat, ko bo tudi tole, kar se dogaja sedaj, premalo butasto.

Huh, bodo začeli v živo pobijati pse, mačke in podgane?

In ja, se vam ne zdi, da je prenos parlamentarnih sej še večja pizdarija?

Nekateri starši so res nori

24.04.2008 ob 18:42

Pred časom sem zasledil novico o neki materi, ki svojo komaj 13 letno hčerkico spodbuja za plastične operacije in za povečanje prsi, saj meni, da bo na tak način lažje uspela v svetu mode in zabave. To je huda norost. Morda malce ekstremen primer, ki pa ponuja odlično iztočnico za tole debato in za nadaljevanje razprave iz mojega zapisa o “Lepih” in “grdih” otrocih.

Torej, kaj za vraga je staršem, ki hočejo svojega otroka na vsak način spremeniti v robota. V super zvezdo. V novo Britney Spears, v novo Pamelo Anderson, v novo Nino Osenar, v novo super športnico, ali če hočete, v objekt, s katerim bo služila vsa družina. Nekateri starši gredo čez vse meje razuma. Celo tako daleč, da mama seksa s kakim šefom, ki ji obljubi manekensko kariero za hčerko. Tako daleč, da prepriča hčerko, da se ji splača storiti enako. Da o bodočih športnih zvezdah niti ne govorim. Tam so starši enako nori, enako divji in enako zagnani. Tako močno, da otrok dobi klofuto in kazni, če domov ne prinese pravega rezultata. Isto je pri šolskem uspehu. Tudi tam mnogi starši pošteno pretiravajo in od svojih otrok pričakujejo nemogoče. Zahtevajo petke in kaznujejo že štirke.

Starši ga včasih res lomijo in svojim otrok vsiljujejo svoje sanje. Se pravi reči, ki jih sami niso nikoli dosegli. Ali pa so jih in od otrok zahtevajo, da jih oni tudi. Nihče se seveda ne vpraša v kakšno hudo stisko to pahne otroka, ki recimo res nima smisla za določeno stvar. Pa ne zato, ker bi bil len, marveč zato, ker mu zadeva pač ne leži.

Dragi starši, pustite otrokom otroštvo. Naj postanejo tisto, kar si sami želijo. No ja, razen če si želje res neumne in če dobro veste, da so sposobni za kaj boljšega.

Internetni FHM navdušenci izbrali svoje favoritke

24.04.2008 ob 18:05

Lestvica, kjer spet zmaguje infantilnost, gre letos takole.

1. MEGAN FOX
2. JESSICA BIEL
3. JESSICA ALBA
4. ELISHA CUTHBERT
5. SCARLETT JOHANSSON
6. EMMANUELLE CHRIQUI
7. HILARY DUFF
8. TRICIA HELFER
9. BLAKE LIVELY
10. KATE BECKINSALE

Zakaj za vraga bi moral človek odrasti in se spremeniti v ovco?

24.04.2008 ob 17:39

Zadnje čase večkrat poslušam očitke, da bi moral odrasti. Da se ne bi smel več obnašati kot najstnik. Vsaj kar se ljubezni tiče. Rekoč, da srčke in sporočilca pišejo le čustveno nezreli ljudje in mladina. To se mi zdi naravnost smešno in bedasto. A ni bistvu ljubezni v tem, da ni patetike? Da poveš in narediš prav to, kar v tistem trenutku čutiš. Da svojo ljubezen do ljubljene osebe pokažeš na tisoč in en način. Magari s risanjem srčkov na svoje copate, ali pisanjem verzov na svojo mizo. Res mi ni jasno, da je kaj takega lahko patetično. Da bi vam šlo lahko na živce, če bi vaš partner kaj takega recimo storil za vas. In pozor, patetiko vidijo predvsem dekleta, ki bi svojem fante usekale za bučo, če bi jim ljubezen izrekli na tak način. Je to mogoče? So dekleta postale roboti, ki jih romantika ne zanima več? Ki v preprostih rečeh ne vidijo več nobene vrednosti? Ki so prepričane, da je to bedna patetika za osnovno šolo? Ki bi jih samo nakup novega avtomobila ali zlatega prstana pomenil dokaz ljubezni? Smo res prišli tako daleč, da je moj prejšnji zapis razlog za tako čudne in negativne komentarje, kjer mi dekleta svetujejo, da naj odrastem. Da naj neham biti več otrok. In da je taka ljubezen patetična. Da bi svojega fanta nabrcale v rit, če bi jih storil tako grdo stvar?

Kaj se dogaja z vami, dragi moji? Ste vsi res tako brez navihanosti? Brez smisla za tiste drobne reči? Brez smisla za ljubezen? Ste vsi postali le roboti, le podrejene ovce, ki morajo paziti kako se obnašajo. Ali kot je rekel, eden izmed komentatorjev: “Si nor, da napišem kaj takega svoji babi, pa saj se mi kolegi ja cel dan režijo in bi me imeli za slabiča.” Porka duš, ta pa je res bosa. Moramo res biti pred kolegi trdi dedci, ki ne kažejo ljubezni in ki svojo žensko raje mahnemo? Kam gre ta svet, če še za ljubezen ni več prostora. Če je tisti, ki ljubi in to pokaže, postal patetičen bedak.

Jaz glede ljubezni ne mislim nikoli odrasti. Veliko raje sem otročji najstnik, ki, če se mu zahoče, svoji punci stokrat na dan pove, da jo ljubi. Ji pošlje sto smsjev, jo stokrat pokliče in ji na sto različnih načinov izkazuje ljubezen. Jaz ne mislim biti ovca. Le eden izmed tistih, ki mora paziti kako se obnaša in kako bo pokazal svoja čustva.

Ali kot sem že zapisal: V PRAVI LJUBEZNI NI PATETIKE

Se pa bojim, da se tale vaše pretirana resnost in preobremenjenost odraža tudi pri drugih rečeh vaše življenja. Da se ne znate več nasmejati. Da se ne znate več sprostiti. In da vam gre čedalje več reči na živce. S tem mislim, da vam gredo na živce tudi ljudje, ki so dobre volje in da jih boli kurac za okolico. Ki živijo tako kot hočejo in nočejo postati ovce.

Recenzije: Hit poletja

24.04.2008 ob 02:16

slovenija 2008, drama, režija: Metod Pevec, igrajo: Ula Furlan, Bojan Emeršič, Dario Varga, Primož Bezjak, Vlado Novak, Silva Čušin, Boris Cavazza, Vlado Kreslin

Če hočeš hit poletja, pofafaj tiča, če hočeš evergreen, pa ostani zvesta sama sebi.

Metod Pevec filme snema kot po tekočem traku. Po dva na leto. In dva na leto sta za Slovenijo tekoči trak. Če sem mu pri Estrelliti zameril hladnost in vse tiste klišejske prizore, ki smo jih pozabili že med gledanjem, mu nimam pri Hitu poletja zameriti ničesar. Hit poletja ima namreč vse tisto, kar je Estrelliti manjkalo. In vse tisto, kar je imel tudi Petelinji zajtrk, ki so ga prav tako posneli s pomočjo Ferija Lainščka. Zgodba o mladi punci (Ula Furlan), ki hoče uspeti kot pevka in mora na lastni koži okusiti vse tisto, kar tudi v resnici okušajo vse mlade punce, ki hočejo uspeti, teče tako zelo enkratno, prepričljivo, tekoče, elegantno in razgibano, da človek prav ne more verjeti, da gleda slovenski film. Slovenski tv film, ki bi mu lahko rekli tudi kvazi dokumentarec. Tu je namreč tudi šov Saša Hribarja. Tu so Melodije morja in sonca. Tu sta Miha Šalehar in Katarina Čas. Tu je Andrej Karoli. Tu je Direkt. Tu je vse tisto, kar bi mlado obetavno pevko pri nas čakalo tudi v resnici. Jasno, tu so tudi pokvarjeni menedžerji (Dario Varga), glasni bleferji (Bojan Emeršič), turbo folk bedaki, fukfehtarji, pohotni bogataši (Boris Cavazza) in fant (Primož Bezjak), ki ga dekletova slava vse boj moti. Tu sta tudi njena starša (Vlado Novak, Silva Čušin) in tu so sanje, ki jih vedno zasmeti realnost. In prav v svetu zabave je teh smeti ponavadi največ. Prav v svetu zabave mora punca, ki želi uspeti, pretrpeti marsikaj. Če ni za, je ni več. Če ne razširi nog, se ji kariera ustavi. Če se ne sleče na odru, je njena cena premajhna. Tak je ta svet. Tudi v naši majhni Sloveniji, kjer uspejo le dekleta z velikimi joški in slabim glasom. Če imaš majhne joške in dober glas, nimaš na naši sceni kaj početi. In vse to na lastni koži okusi tudi naša Ula Furlan, naša Tina, ki želi uspeti kot pevka. Ki ve, da zna peti in da jo čaka prekleto dobra kariera. Ki je prepričana, da kvaliteta na koncu vedno zmaga in da se ji ni treba prodati za hitro slavo. Da ji ni treba pofafati prvega trdega tiča, ki jo pričaka pred hotelsko sobo. In da lahko ostane to kar je ter kljub temu ujame sanje. Hm, resnica je včasih žal drugačna, kar pomeni, da Vlado Kreslin nima interesa za duet. Resnica včasih zahteva prav fafanje tičev, lizanje riti in prodajo duše. Toda to je hitra slava. Slava, ki je že naslednjo sezono ni več. Slava, ki ti da samo hit poletja. Če hočeš evergreen, pa moraš seveda ostati zvest samemu sebi. In Tina ima zares dober glas. Prav zato si lahko privošči svoje sanje, prav zato v svojo pesem dobi tudi Vlada Kreslina. Ni kaj, Ula Furlan jo igra dobro. Tudi ko je zgoraj brez, tudi ko stoji na odru. Prav zato so očitki, da je vlogo dobila zavoljo svojo mame Miše Molk, bedasti. Vlado Novak je spet liga zase. Tako kot Bojan Emeršič, ki je morda odigral najboljšo vlogo v svoji karieri. Dario Varga me je podobno kot v Petelinjem Zajtrku presenetil s svojo izjemno vživetostjo v svoj lik, zato nimam slabe vesti, če ga proglasim za mojstra karakternih vlogic. Metod Pevec pa režira tako kot je treba. Tako kot mnogi naši režiserji ne znajo. In tako, da komaj čakam njegov naslednji film. Povedano drugače, Estrellita bi morala biti tv film, Hit poletja pa bi moral razturati velika platna.

Ocena: 9/10

hit_poletja_1_show_show.jpg hit_poletja_7_show_show.jpg

Imajo lahko “grdi” starši “lepe” otroke, “lepi” pa “grde”?

23.04.2008 ob 18:13

Tole vprašanje se mi je porodilo med branjem komentarjev pri prejšnji temi. Se lahko izjemno lepima staršema rodi “grd” otrok, izjemno “grdima” pa božansko “lep” otrok? Da ne bo kdo jezen, sem obe besedi opremil z narekovaji, kar pomeni, da lahko zdaj mirne duše začnem z razpredanjem tega vprašanja.

Ko sta se vzela Brad in Angelina, je bilo skorajda nemogoče, da bi se jima rodil “grd” otrok. Isto velja za Toma in Katie. Pa še marsikateri znani par, kjer oba veljata za dovršena lepotca. Uf, saj res, ali otrok lepoto podeduje po mami ali po očetu? Je možno, da je prvi otrok “lep”, drugi pa “grd”? Poznate kakšno družino, kjer sta starša lepotca, otroci pa “grdi” kot strela? Ali družino, kjer je ravno obratno? Seveda je treba upoštevati tudi leta, ki minejo pri starših, kateri sedaj morda res ne izgledajo ne vem kako perfektno, pa so bili v mladih letih super lepotci.

Pa vendar, se lahko geni tako zelo spremenijo? Ima lahko čeden moški “grdega” sina, čedna ženka pa “grdo” hčerko? Bi bil isti otrok lepši, če bi bil fantek ali če bi bil punčka? Je možno, da otrok od obeh staršev pobere vse najslabše? Je mogoče, da pobere vse najboljše? Je otrok dejansko podoben dedku in babici? Ali lahko po celi plejadi družinskih lepotcev na svet priveka “grdo” bitje?

In ja, je lahko nekdo kot otrok božansko “lep”, kot odrasel pa strašno “grd”? Je bolj verjetno, da je obratno?

Vse to me zanima in na vse to verjetno nikoli ne bom dobil pravega odgovora.

Kakorkoli že, jaz sem bil kot otrok takle:

docu0030.jpg

Ma saj na koncu pa je itak najbolj važno to, da je otrok zdrav.

Ta nova od Škufce je bila moja sošolka v osnovni šoli

23.04.2008 ob 13:36

Plesalec Andrej Škufca ima novo punco. Novo veliko ljubezen, ki sliši na ime Špela Perc. Tista Špela Perc, ki je sestra bolj znane atletinje Jerneje Perc. Tista Špela Perc, ki je tudi sama odjadrala v športne vode in na televiziji pred leti vodila neko telovadno oddajo. In tista Špela Perc, ki je bila pred stotimi leti moja sošolka v osnovki. Ker je nisem videl že milijon let, pravzaprav vse od osnovne šole dalje, nimam pojma kako se ima. Vem samo to, da je špricala vse naše obletnice in da ni poslala niti pozdrava. Vem tudi to, da so bili vsi fantje nekoč zacopani vanjo in da je vse po vrsti zafrkavala ter jim ni namenila niti enega poljuba. Vem tudi to, da je bila vzorna učenka in da je na sto metrov tekla hitreje od vseh sošolcev. Pravzaprav je bilo za pričakovati, da bo letela daleč in da ji bo uspelo v življenju. Da ne bo zabluzila in zašla na stranska pota. Da bo postala uspešna mlada ženska. Ko sem slišal, da hodi s smučarjem Renejem Mlekužem, sem videl, da ima okus. Ker sedaj hodi z veliko starejšim Andrejem Škufco, pa vidim, da ji diši tudi vrtenje po parketu.

Črni Gad, verjetno najbolj zabavna tv serija vseh časov

23.04.2008 ob 02:14

Pravkar sem se spomnil na tole mojstrovino. Na serijo Črni Gad, v originalu, The Black Adder, kjer je bil kot veste glavni Rowan Atkinson. Joj, kako močno smo se presmejali vsem štirim generacijam. Kako močno enkratni, originalni in genialni so bili prav vsi štosi. Prva epizoda je poletela leta 1983, zadnja pa pet let kasneje. Potem so nasneli še tri tako imenovane posebne epizode, ki pa seveda niso ujele svežine originalnih dogodivščin, ki jih še danes ne morem pa ne morem pozabiti. Morda se jim lahko približa le Leteči cirkus Montyja Pythona, toda to je že druga zgodba. Črni Gad za vedno ostaja moja top humoristična serija, kjer še vedno ne morem verjeti, da je prav vse štimalo do zadnje malenkosti.

Dovolite mi, da z vami opravim tale intervju

23.04.2008 ob 01:19

Dragi moji, tale post je namenjen vsem vam. Upam, da se boste odzvali v čim večjem številu in odgovorili na zastavljena vprašanja. Pa začnimo.

1. Na kaj se spomnite, ko pomislite na svoj prvi poljub?

2. Največja žival, ki ste jo ubili?

3. Kdaj in zakaj ste nazadnje jokali?

4. Kaj vas spravlja v smeh?

5. Na kaj pomislite, ko zagledate vampirja?

6. Za koliko denarja bi pojedli kozarec črvov?

7. Kdo bo zmagal na jesenskih volitvah?

8. Komu je podoben Janez Janša?

9. Je Michael Jackson res plastičen?

10. Koliko časa lahko zdržite brez hrane in vode?

11. Ste prebrali Prešernove Poezije?

12. Katere tri stvari bo vzeli na samotni otok in koliko časa bi tam ostali?

13. Kdo je po vaše največji car?

14. Ste zaljubljeni?

15. Kaj bi storili pedofilu?

16. Bi šli na zmenek z Georgeom Bushom?

17. Ste raje pametni ali lepi?

18. Bi bili pingvin?

19. Bi bili sposobni ubiti človeka?

20. Koliko časa ste lahko brez seksa?

21. Katero pesem bi hoteli slišati na svojem pogrebu?

22. Koliko izrazov za moško in žensko mednožje poznate in kateri vam je najljubši?

23. Vas je kdaj opekla meduza?

24. Bi upali pojesti morskega prašička?

25. Kaj vam pomeni zvestoba?

26. Znate čarati?

27. Kateri film bi lahko gledali vsak dan znova?

28. Kaj bi zamenjali na svojem telesu?

29. Je trikrat dva vedno šest?

30. Kaj ste svoji najdražjo osebi kupili za rojstni dan?

31. Je bil Jezus v resnici črn?

32. Je Elvis še vedno živ?

33. In seveda, kdo je oseba, za katero bi bili pripravljeni umreti?

Recenzije: The Bucket List

22.04.2008 ob 22:07

zda 2007, komična drama, režija: Rob Reiner, igrajo: Jack Nicholson, Morgan Freeman, Sean Hayes, Beveryl Todd, Rob Morrow, Rowena King

Majhno razočaranje.

Od The Bucket Lista sem pričakoval veliko. Morda sem prav zato malce razočaran, saj me je pustil hladnega. Kljub zgodbi o dveh na smrt bolnih prijateljih, ki si privoščita poslednji odklop. Ki si še zadnjič dasta duška. In ki gresta po stopinjah veliko boljšega in tenkočutnega filma My Life Without Me. Tako je, Jack Nicholson in Morgan Freeman sta Edward Cole in Carter Chambers. Rakasta bolnika v zadnjem stadiju, ki se spoprijateljita na smrtni postelji. Ki sestavita tako imenovani »bucket list«, seznam reči, ki bi jih rada naredila pred smrtjo. Njuna odiseja, ki med drugim vključuje tudi skok s padalom in obisk Himalaje, je žal preveč preprosta. Na nivoju, ki ne sodi v film s tako ekipo. In na nivoju, kjer se ne znajde niti Jack Nicholson. Okej, razumem, da si človek pred smrtjo zaželi preproste reči, toda tale film jih naslika neprepričljivo in nekako prisiljeno. Tako, da jim ne verjamemo. Tako, da ne verjamemo, da sta Jack in Morgan resnično na smrtni postelji. Razočaranje, ki na prave strune udari šele na koncu, ko pa je žal že prepozno. In film, ki ga letošnji oskarji ne bodo niti povohali.

Ocena 3