Recenzije: Of Love and Shadows, Hedwig and the Angry Inch, Summer of Sam, Stage Beauty, The American Poop Movie, The United States of Leland

20.03.2008 ob 16:16

OF LOVE AND SHADOWS (argentina in zda 1994, politična drama, režija: Betty Kaplan, igrajo: Antonio Banderas, Jennifer Connelly, Stefania Sandrelli) Tretjerazredna B roba, kjer se Antonio Banderas in Jennifer Connelly poseksata na pesku. Čile, čas diktatorja Pinocheta, napeta politična situacija in vroča ljubezenska zgodba. Ona je urednica modne revije, on je zdravnik in fotograf, ki dela za odporniško gibanje. Med njima ni kemije. Med njima ni ničesar. Jasno, saj nastopata v filmu, ki je mrtev. Slabo posnet, slabo odigran in slabo zrežiran.

Ocena: 2/10

HEDWIG AND THE ANGRY INCH (zda 2001, režija: John Cameron Mitchell, igrajo: John Cameron Mitchell, Michael Pitt, Alberta Watson, Andrea Martin) Pozabite na Sestre in na Priscillo, na sceni je Hedwig. Če so vam bili všeč Velvet Goldmine, Tommy in The Rock Horror Picture Show, je Hedwig and the Angry Inch prava stvar za vas. Po eni strani totalno odbita in ekstravagantna, po drugi pa zelo tenkočutna in romantična štorija o mladeniču Hanselu (John Cameron Mitchell), ki sanja o karieri rock zvezde. O karieri glam rokerja, ki ga bodo poznali vsi. Ker prihaja iz Berlina, iz Nemčije, ki je tik pred padcem zidu, je pot v Združene države logična. Prav tam si lahko namreč da duška in pokaže svoj pravi obraz. Preoblačenje v žensko, v čisto pravega drag queena, ki se preimenuje v Hedwiga in ustanovi skupino Hedwig and the Angry Inch. In tukaj sta dve ljubezenski zgodbi. Prva, ki se našemu junaku zgodi v rani mladosti. V Berlinu, kjer ga očara postavni temnopolti vojak, ki mu obljubi operacijo v žensko. In druga, ki se odvije po prihodu v Ameriko, kjer se zaljubi v zmedenega najstnika Tommyja Gnosisa (Michael Pitt), kateri se potem po njegovi zaslugi prelevi v hudo zvezdniškega pevca. Vrhunske glasbene točke, briljantna predstava Johna Camerona Mitchella in film, ki bi ga morali začeti izgovarjati v isti sapi s Tommyjem in Rocky Horror Picture Showom. Poslastica za drugačno misleče in fina uvertura v Shortbus, ki ga je Mitchell posnel pet let kasneje. Uf, tam pa ste zares videli kaj pomeni »angry inch«.

Ocena: 9/10

null

SUMMER OF SAM (zda 1999, drama, režija: Spike Lee, igrajo: John Leguizamo, Mira Sorvino, Adrien Brody, Jennifer Esposito, Michael Rispoli, Ben Gazzara, Anthony LaPaglia, Bebe Neuwirth, Mike Starr) Dobrodošli v leto 1977. V leto, ko je moril David Berkowitz, zloglasni »Son of Sam«, ki se tako ali drugače dotakne številnih likov, ki so se takrat podili po New Yorku. Da se razumemo, tole ni zgoda o kultnem morilcu, to je zgodba o ljudeh, ki so takrat živeli v Bronxu in kljub strahu počeli vsakdanje stvari. Okej, toda kaj, ko vsi ti liki, vsi ti posamezniki, vse te zgodbe in usode, niso dovolj močno ozadje. Niso dovolj zanimivi, da bi bilo gledalcu mar zanje. Prav vsi izgledajo tako kot v drami Do the Right Thing, v daleč boljšem filmu Spikea Leeja, le da jih namesto rasizma grize David Berkowitz. Tako močno, da ne zaupajo niti drug drugemu in da celo v lokalnih čudakih vidijo hudo nevarnost. In medtem, ko Berkowitz strelja svoje žrtve, imata John Leguizamo in Mira Sorvino zakonske težave. On jo namreč vara kot po tekočem traku, ona pa tuhta, kako bi ga zadovoljila v postelji. On hoče kurbo, ona pa je gospodinja. Ko postane kurba, pa bi on spet rad gospodinjo. Morda najboljši moment celotnega filma je prav njun prepir v avtomobilu, ko ji on zameri, da je uživala v seksu z drugim, pa četudi jo je do tega pripravila prav njegova želja. No ja, Samov sin se na to veselo požvižga in nadaljuje svoj krvavi pohod. Zunaj je vroče, diskoteke so prazne, v Studio 54 pridejo le izbranci, lokalni posebnež Adrien Brody pa rata sumljiv celo najboljšim prijateljem. Samo zato, ker nosi punkovsko frizuro in ker snema gejevske porniče. In pozor, Berkowitza ne željo policije lovi tudi lokalni mafijec Ben Gazzara, režiser Spike Lee pa igra novinarja, ki sproti poroča o dogajanju. O portretu New Yorka leta 1977. Leta, ko je George Lucas posnel Vojno zvezd. In leta, ki ga premalo dostojno upodabljajo glavni liki tegale filma. Vsi po vrsti so namreč preveč bledi in preprozorni, da bi jim zares verjeli. Če bi jih ubil Berkowitz nam seveda ne bi bilo kaj dosti žal zanje.

Ocena: 6/10

STAGE BEAUTY (anglija, nemčija, zda 2004, komična drama, režija: Richard Eyre, igrajo: Billy Crudup, Claire Danes, Rupert Eeverett, Ben Chaplin, Tom Wilkinson, Richard Griffiths, Edward Fox) Samo moški je lahko prava ženska. Stage Beauty je krasen film. Film, ki so ga gledalci nesramno prezrli. In film, o katerem bi se moralo govoriti veliko glasneje. Enkratni Billy Crudup, ki se požvižga na slavo in ves čas fura čisto svojo sceno, je Ned Kynaston. Velika zvezda londonskih odrskih desk, kjer venomer igra le ženske vloge. Moški se mu zdijo nezanimivi, ženske se mu zdijo izziv. Še posebej ko igra Desdemono iz Othella in ko mu nihče ne verjame, da je v resnici moški. Da ne bo pomote, zgodba se dogaja v sedemnajstem stoletju. V času, ko ženske na odru sploh niso smele igrati in ko so bili moški, ki so igrali ženske, največje zvezde teatra. Vse dokler se ni kralj Charles II (Rupert Everett) premislil in na oder dovolil tudi ženskam. Tudi simpatični in zagnani Mariji (Claire Danes), ki našega Neda seveda potisne v drugi plan. Ki našemu Edu zdela ego in ga spremeni v nesamozavestnega slabiča. Prav imate, ko mora biti ženska, je močan. Ko mora biti moški, pa poči. Zares dober scenarij. Elegantno izpeljana zgodba. Vrhunska predstava celotne igralske ekipe. In primerjava s Formanovim Amadeusom, kjer je Ned Mozart, Marija pa Salieri. Še posebej v trenutku, ko kralj postane naklonjen njej, on pa si mora denar služiti z nastopi v zanikrnih lokalih. Kar nekaj klasičnih prizorov, ki bi si zaslužili mesto med najboljšimi filmi sedme umetnosti. Recimo tisti v savni, ko nesrečnemu Edu njegov ljubimec Ben Chaplin pojasni, da ga ne privlači več. Da je v njem videl le žensko. Le njegove like. Le Desdemono, Ofelijo in Cleopatro. Pa tisti v postelji, ki se prične z Marijinim vprašanjem, kako to počneta moški in ženska, on pa ji pojasni, da je vedno eden ženska, drugi pa moški. Pa tisti na odru, kjer skupaj prvič stojita Marija in Ned. In tisti pred kraljem, ko hoče Ned dokazati, da zna igrati tudi moške vloge. Hudo dober film. Prebrisan, zabaven, močan in globok. Tak, da ga zlepa ne boste pozabili. In tak, da nam enkrat za vselej dokaže, da je samo moški lahko prava ženska. Ni čudnega, da je Billy Crudup že med snemanjem zapustil svojo nosečo ženo in se do ušes zaljubil v Claire Danes.

Ocena: 10/10

null

THE AMERICAN POOP MOVIE a.k.a. THE CONNETICUT POOP MOVIE (zda 2006, komedija, režija: Joe Kingsley, igrajo: Ross Kidder, Jason Sarayba, Randy Tobin, Amelia Morck) Če bi vse Ameriške pite proglasili za najslabše filme na svetu in temu filmu rekli rezervna verzija Ameriške pite, bi bil to še vedno zelo močan kompliment. Če iščete najslabšo mladinsko komedijo vseh časov, je The American Poop Movie pravi naslov. Tako slab, da ga sploh ne bi smeli posneti. In tako beden, da mu sploh ne bi smeli nadeti oznake film. Posnet za premalo denarja, brez idej in tako zelo bedno, da gledalec zaspi že v najavni špici. Pač zgodba o fantu, ki se mu dogajajo reči, ki se vsem fantom dogajajo v vseh podobnih filmih. S to razliko, da so vsi ostali filmi veliko boljši.

Ocena: 1/10

51cetsj8h3l_.jpg

THE UNITED STATES OF LELAND (zda 2003, drama, režija: Matthew Ryan Hoge, igrajo: Ryan Gosling, Don Cheadle, Kevin Spacey, Chris Klein, Jena Malone, Michelle Williams, Lena Olin, Martin Donovan, Ann Magnuson, Kerry Washington, Sherilyn Fenn, Michael Penna) O najstniku, ki si je v glavi naredil povsem svoj svet, povsem svojo državo. Da bi najstniki radi živeli v svojem svetu, je znano. Da jim ne uspe, prav tako. Da so posebni, drugačni in nezadovoljni, tudi. Da pa zavoljo boljšega sveta zverinsko zakoljejo retardiranega fanta, pa je povsem druga zgodba. Zgodba našega filma, kjer najstnika igra Ryan Gosling. In prav tale najstnik, prav tale Leland P. Fitzgerald, fanta zakolje zavoljo tega, da bi ga rešil pred težavami, ki jih prinaša življenje. Da bi ga rešil pred problemi, ki so zdelali tudi njegovo občutljivo dušo. In zato si v svoji glavi ustvari svojo državo, svoj svet, svoje Združene države Lelanda. Združene države svojega ega in svoje želje po življenju brez težav. Oče Kevin Spacey zanj nima časa, punca Jena Malone ga da na čevelj, starejša ljubica Sherilyn Fenn pa ga ima le za zabavo. Ko se mu strga, je seveda prepozno. Ko si ustvari svojo državo, pa je že za zapahi, kjer ga občuduje profesor Don Cheadle. Prav ste slišali, profesor ga občuduje zato, ker mu ni vseeno. Ker je za razliko od ostalih kaznjencev razmišlja na glas. Kljub temu, da je malo pred tem zverinsko umoril prizadetega fanta. Je tole potemtakem film, ki nam pove, da moram za zbistritev možganov storiti zverinski umor. Bodo torej le morilci sposobni spremeniti svet. Čuden film pravzaprav. Narejen iz spominov iz zapora. Kot Capote, le da ne gre za resničnega pisatelja. Profesor Don Cheadle želi namreč o fantu napisati knjigo. Kot Truman Capote o tistem morilcu, ki ga je potem ovekovečil v knjigi Hladnokrvno. Zanimivo izhodišče, preveč hladna atmosfera, mrtev tempo, več likov z več usodami in film, ki se zaman trudi, da bi odstopal od povprečja.

Ocena: 5/10

null

 

10 komentarjev na “Recenzije: Of Love and Shadows, Hedwig and the Angry Inch, Summer of Sam, Stage Beauty, The American Poop Movie, The United States of Leland”

  1. spelca spelca pravi:

    Hmmm, obožujem igro Ryana Goslinga (super mi je bil v Stay *still confused about that one* in v Half Nelson) zato bi si verjetno pogledala United States of Leland…sej ne da ga nameravam pogledat že od like lani. Ker imam itak ful čuden okus za filme (malo morajo biti odštekani, malo odstopati od povprečnih dram), bi mi bil ta sigurno všeč, no matter the murder ‘n stuff :D

  2. klemenix klemenix pravi:

    Iztok, pri “THE AMERICAN POOP MOVIE a.k.a. THE CONNETICUT POOP MOVIE ” si bil zelo kratek in jedrnat, a vseeno si povedal prav vs, kar mi je pri ogledu tega filma hodilo po glavi. Ne vem no, vseeno se mi zdi, da smo celo “ameriških filmov željani” evropejci pregnali lakoto po tovrstnih filmih.

  3. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Spelca, pol pa ti bo tale ziher všeč ja.

    Klemen, ma saj če bi bil okej, ni panike. Ampak tale pa je res totalno zanič. In le kako jim ni nerodno, da v plakatu pravijo, da gre za enega najbolj provokativnih filmov po kultu Porky’s.

  4. beebzzzz beebzzzz pravi:

    js bi šla gledat the united states og leland se mi zdi, da bi me zanimalo :D

  5. beebzzzz beebzzzz pravi:

    of* leland :oops:

  6. spelca spelca pravi:

    beebzzzz…morda nam bo celo kdaj uspelo vidit ta film. Moram malo cimro za rokav pocukat naj mi ga ‘priskrbi’ :D

  7. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Uf, a ga je tako težko potegnit z neta ali si ga sposodit iz videoteke?

  8. spelca spelca pravi:

    Sej imam ga, samo nimam časa, da bi ga pogledala..nočem pa gledat samo površno. Vem, da traja samo 2h ampak, nikoli mi ne uspe, da bi si ga pogledala. Precej žalostno, vem ja :D

  9. Recenzije: Animal Kingdom, The Kids Are All Right, The Tourist, Rabbit Hole, Burlesque, Love and Other Drugs « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] Dianne Wiest v vlogi njene matere. Pa tudi režiser John Cameron Mitchell, avtor filmov Shortbus in Hedwig and the Angry Inch, ki se tokrat izogne seksu in provokacijam, se solidno znajde na povsem drugem terenu kot ponavadi. [...]

  10. Odšli so Ben Gazzara, James Farentino in Zalman King « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] leta, tudi s pomočjo filmov Bloodline, They All Laughed, Road House, The Thomas Crown Affair, Summer of Sam, Happiness, Dogville in recimo Buffalo 66. Nazadnje sem ga videl v filmu 13, ves čas pa je z [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !