Prijatelj, ki je naredil samomor
osebno in življenjsko 14.03.2008Imel sem prijatelja, ki se je vrgel z balkona.
V poslovilnem pismu je zapisal: “Ta svet zapuščam zaradi negativne energije ljudi, ki mi hočejo slabo. Ta svet ni vreden moje dobrote. Ta svet ni zame. Preveč grd je do mene in do ljudi, ki jih imam rad. Se vidimo v naslednji vojni.”
Nisem mu zameril. Imel je prav. Ker je ugotovil, da ne more sveta spremeniti na bolje, ga je raje zapustil.
14.03.2008 ob 14:12
Problem je v tem, da ne moreš zapustiti sveta! Tudi, če se ubiješ. Vedno prideš nazaj. Samo svoje telo ubiješ! Duše ne moreš ubiti. Ja, tvoj prijatelj je imel prav. A vse, kar bi moral narediti je, da bi moral ignorirati to večinsko slabo voljo in se dvigniti v boljše občutje. Nekaj podobnega sem včeraj rekla svoji hčerki, ki je rekla, da bi se zaradi neke stvari najraje ubila ali pozabila ali izbrisala spomin ali… Vse, kar lahko narediš je, da se zavestno probaš počutiti bolje. In takoj boš našel koga, ki je na isti vibracijski dolžini.
http://www.youtube.com/watch?v=yqFsn5kBSN0&feature=related
14.03.2008 ob 14:15
Dajana, če seveda verjameš v duše. Se mi zdi, da duša umre skupaj s telesom in da bi bilo premalo prostora za vse nesrečne duše, če bi res obstajale. Mladi pa res velikokrat tako govorijo ja. Jih ne gre vzeti resno. A vseeno jim je dobro razložiti, da je tako govorjenje nespametno. Da je življenje preveč lepo, da bi se ga splačalo zapraviti zaradi malenkosti. A moj prijatelj, no ja, raje bom rekel znanec, je bil druga zgodba.
14.03.2008 ob 14:17
Samomor, vzeti si lastno življenje je strahopetno dejanje, ki ga naredijo egoisti, ki se s težavami v življenju ne znajo spopasti. Amen!
Dajana kako pa prideš nazaj?
14.03.2008 ob 14:19
???? A nisi bil ravno ti tisti, ki je pred časom objavil zapis na temo samomorov in na veliko reklamiral, kako tega nikakor ne moreš razumet, kako je to dejanje slabičev in neodgovornih ljudi do bližnjih itd. A zdaj, po potrebi, pa naenkrat razumeš?
14.03.2008 ob 14:20
Zvita, točno to sem pisal v enem izmed svojih preteklih postov. Toda njega sem razumel. Umrl je za višje cilje. Žalostno je le to, da tudi s smrtjo ni dosegel ničesar. In ni šlo za težave, šlo je za življenje. Za njegovo željo po boljšem. Zadal si je pretežko nalogo.
14.03.2008 ob 14:20
Prostora je neskončno, saj je vesolje neskočno. Duše so večne, neskončne. Iztok, ljudje smo “sestavljeni” iz duše in telesa in smo kot spiritualno bitje večni. Sem in tja “vzamemo” kakšno telo, da pridemo v to fizično realnost. To pa, da živimo samo enkrat, nam je vsilil socializem, ki je bil sovražen do vsake religije in vere. V se skupaj po rojstvu (smrt, prejšnja življenja…) pozabimo, zato, da bi lažje živeli v tem.
Saj poznaš film “Duh”, ane? Tam je dobro prikazano, kaj se zgodi po smrti človeka.
14.03.2008 ob 14:22
Simona, samo njega sem na nek način razumel. Bil je posebnež, da mu ni para. Morda mu je na drugem svetu res bolje. Človek čiste duše, preveč čiste za tale svet. Zato ga je zapustil.
Dajana, življenje ni film. Ko bi le bil. Bi lahko tudi pavzo pritisnil. In si ga še enkrat zavrtel ter se ustavil le pri lepih prizorih.
14.03.2008 ob 14:24
Se polpolnoma strinjam z Dajano. Nismo telo z dušo, temveč duša v telesu. Telo je minljivo, duša nikakor. Priporočam branje knjig Življenje po smrti , Življenje po življenju… vse lepo razloženo, tudi to, da je samomor največja napaka!
14.03.2008 ob 14:25
@Zvita: Nazaj prideš tako, da greš (duša, ki je ravno zapustila svoje telo) v porodnišnico in si izbereš novo telo!
Sicer pa vprašaj te stvari Vlatko, ona je vzpostavila stik z mojim očetom, ki je umrl pred desetimi leti. Na komentarjih pri meni tu: http://www.dajana.si/tata-3/
14.03.2008 ob 14:25
po pismu sodeč, je bil fant v globoki depresiji, glede tebe:Nisem mu zameril. Imel je prav. Ker je ugotovil, da ne more sveta spremeniti na bolje, ga je raje zapustil.-jst bi mu.življenje je nenehna borba in pravi borci se borijo do konca.
(samo v depri je na to težje pomisliti)verjetno??upam, da ne bom nikoli izvedel….
14.03.2008 ob 14:28
Martina, se je možno zrediti v dušo?
Dajana, si ji verjela?
Danijel, če bi bil pravi prijatelj, bi mu zagotovo zameril. Ker je bil samo znanec, sem ga na nek način razumel.
14.03.2008 ob 14:31
Dajana, temu pač ne verjamem, dokler ne vidim.. marsikateri norec se je že pogovarjal s preminulimi in videl to in ono.. so mu verjeli?
Duša je nič. Brez barve vonja in okusa, brez oblike. Nič.
14.03.2008 ob 14:33
Ja in nič je vse. Energija.
14.03.2008 ob 14:40
Sam fak kolk bed ti more pa bit da z balkona jumpneš. Kaj mu je pa blo. Zakaj je mel prav kaj to ni mogu spremenit.
14.03.2008 ob 14:45
Popolnoma se strinjam z njegovimi besedami. Naša družba je res tako gnila in negativna, da glava boli. Vendar samomor ni prava izbira. Ker če si vzameš življenje, pomeni, da so vsi tisti negativni ljudje, ki so ti grenili življenje, zmagali.
Meni se tudi včasih zdi, da ta svet, v katerem živim, ni najbolj “krojen” po mojih kriterijih in pričakovanjih. Samo to še ni razlog, da bi si vzela življenje. Nikoli ne mislim v tej smeri. Pač poskušam iti proti toku in se boriti. Mislim, da se kljub vsem slabim stvarem še vedno najde nekaj lepega, čistega in iskrenega, za kar je vredno živeti. Jaz svojo srečo najdem pri živalih in otrocih, ki jih starši še niso pokvarili. Če pa se mi bo kdaj totalno zrolalo v glavi, pa bom spakirala kufre in se podala kam drugam, kjer ni tega prokletega materializma, zavisti in hinavščine.
14.03.2008 ob 14:51
Vreči se z balkona ni najboljši način. Preveč dolgo se vlečejo sekunde, preden se raztreščiš. Živim blizu kotička, kjer neverjetno radi delajo samomore. Od novembra so se že trije vrgli pod vlak na istem mestu, prejšnji teden nazadnje (sem špancirala iz trgovine mimo). Verjetno je, kar se tiče stoodstotnega uspeha in hitre smrti, to optimalna varianta, poleg strela na pravo mesto.
14.03.2008 ob 14:55
Niko, svet bi moral biti po njegovem poln lepih stvari in poštenih ter iskrenih ljudi. Ker tega ni mogel doseči, ga je raje zapustil.
Simona, depresivno okolje te obdaja. Upam, da si vsaj ti vesela. Vrag je če si med padanjem premisliš.
Kristina, res je. Bolje iti na Luno kot pa si vzeti življenje. Tam imaš vsaj mir. No ja, zaenkrat je še tako.
14.03.2008 ob 15:02
@IG:
Obdajajo me različna okolja, ker me je od nekdaj zanimalo različno … zakaj, kaj, kako … Firbec pač. Osebno sem pa spremenljiva … valda, da nisem vedno vesela. Ponavadi sem najbolj divje vesela po kakšnem divje depresivnem obdobju … hehe …
14.03.2008 ob 15:04
Kjer fak. Sam zihr je mogl neki bit. K tok bed ni. Jst ga pa ne štekam. Loh pa bi čez 1 mesec dobu ful keša pa bejbo pa bi mu blo pol bed da je hotu samomor narest. Po mojem ni prou naredu.
A si kjerga vidla Simona. Kje pa ti stanuješ?
14.03.2008 ob 15:04
Aja … sem pa doživela eno prometno nesrečo, pri kateri sem bila skoraj prepričana, da je to konec. In tiste sekunde trkolikanja v avtu so bile tako neverjetno dolge, da ne morem pozabit … kaj vse se mi je odvrtelo v glavi, in to v počasnem posnetku.
14.03.2008 ob 15:07
@Niko:
Ja, videla sem post festum razpaljot. Samega dogodka ne. Stanujem blizu štreke … Nove Poljane/Kodeljevo relacija … blizu gostilne Krpan je ta kotiček, na tračnicah seveda.
14.03.2008 ob 15:26
najboljša je pištola skozi grlo, prometna brez kolateralnih žrtev ali pa vrv.
14.03.2008 ob 15:48
Jooooj jojme joj!!Razumem jaz tvojega prijatelja bila sem na istome. Bilo je težko izdržati v živlenju-večkrat. sedela sam tam na robu,rečem ti iztok-nisam se dala!razumem tvog prijatelja in žao mi je da nije bil uporan-toliko je lepoga na tome svijetu-tloiko dobrega čaka nas za svakim čoškom-moraš samo otvoriti oči,a možda i malo počekati-a ima puno ljepoga i dobroga!! samo ne daj se iztok.
14.03.2008 ob 16:15
Take argumentacije in opravičevanja samomora ne razumem in ne sprejemam, kajti po tej logika, gremo lahko vsi takoj sedaj narediti samomor, saj nikomur ni v življenju postlano z rožicami in je na svetu toliko problemov, da zares vse skupaj izgleda nesmiselno.
Toda zakaj lepo prosim bi moral posameznik reševati vse probleme tega sveta? Dovolj je že, če si človek zastavi nek povsem osnoven način reševanja drobnih problemov in potem to nadgrajuje.
Odhod iz tega sveta morda zares izgleda najlažja rešitev, a to ni niti najmanj res, kajti to ne reši čisto nobenega problema, temveč zgolj ustvari nove, predvsem pri sorodnikih, prijateljih, pa tudi širše, na nivoju države.
Tudi sam sem doživel samomor znanca, ki sem mu njegovo dejanje vsekakor zameril, predvsem zato, ker pred tem ni želel prositi za pomoč. Po tem sem se še dolgo spraševal, če bi lahko karkoli storil ali kakorkoli predvidel, kaj se bo zgodilo in zato nikakor ne morem reči, da je bilo v njegov odhodu karkoli dobrega.
Ne bom rekel, da so samomorilci strahopetci, saj moraš tudi za samomor imeti hudičevo veliko poguma, bom pa zatrdil, da so zagotovo veliki egoisti, saj očitno ob svojem sklepnem dejanju ne mislijo na nikogar drugega, kot zgolj na sebe, pa naj se to sliši še tako paradoksalno.
14.03.2008 ob 16:22
V prvi vrsti recimo ne mislijo na tistega, ki jih bo našel. Kaj šele na bližnje oziroma tiste, kateri imajo samomorilca radi.
14.03.2008 ob 16:52
@spookymulder:
Saj ravno v tej navidezni paradoksalnosti je keč. Kje pa piše, da ima samomorilec tako rad bližnje in tako rad tiste, ki naj bi imeli njega radi. Morda je štos ravno v tem, da jih sploh ne mara, niti njihovega načina, kako izkazujejo svojo “radost” … hehehe … Je pa okolici tudi z egoističnega in egocentričnega vidika verjetno težko sprejeti, da jih samomorilec pač ni imel nevemkako rad in da njihovega načina izražanja naklonjenosti ni videl skozi izrednega spoštovanja vredne oči, a se je zavedal, da jim tega nikoli ne bi mogel dopovedat drugače, kot da bi se kvečjem skregal z njimi, jih užalil, izpadel nespoštljiv itd.
To govorim zato, ker sem tudi poznala tak primer. Primer človeka okrog katerega so se gnetli sami “dobri” ljudje, a je on sam v njih videl brezno v pekel tlakovane poti, nepoštenosti (z dobrimi nameni), vase zagledanosti itd., a jim tega ni mogel izrazit, ker je že preveril, da nič ne pomaga, da dobi vzvratno samo odklon ali celo zamero, saj so oni prepričani, da hočejo in delajo samo dobro, zato jih v bistvu prav nič ni maral.
Jaz se v primeru samomorilca nikoli ne bi vprašala, ali ta oseba ni uvidela, kako veliko mi pomeni, da potrdi mojo naklonjenost njemu? Očitno ni uvidela. Moj problem. Naj povem še, da imam tudi sama določen primerek, ki gre po istem kopitu, čeprav ne gre za samomor. Ampak nekakšno nekdanjo zamero z moje strani, da tej bližnji osebi ni dovolj mar zame, ker bi drugače postopala s sabo in posledično z okolico. Danes je moj odnos do te osebe popolnoma drugačen in sem pomirjena. Preprosto zato, ker mi je uspelo sebi priznat, da velika Jaz resnično nisem v njegovem konceptu predstav, da bi me lahko dojemal tako, kot bi si jaz želela, da bi me. Preprosto nisem v tem dometu, v tej zgodbi. In odkar sem si to priznala, je postalo vse v redu in naredil se je prostor za nov način komunikacije, manj lažniv prostor. Zdaj samo še čakam (ampak ne nestrpno … v smislu, ki se mene ne tiče več, ali se zgodi ali ne), da si bo tudi oseba na drugi strani nehala lagat v zvezi s svojim odnosom do mene in si priznala, kako stvari resnično stojijo in da ni treba od sebe zahtevat, da me dojema tako, kot naj bi se dojemalo človeka v tako postavljenem odnosu … hehehe …
14.03.2008 ob 17:10
Iz poslovilnega pisma se da razbrati, da je bil v tako imenovani paranoidni poziciji, iz katere je svet videti neodobravajoč, nevaren, nevreden… Seveda je to groba ocena, ker je zapis kratek, a močno kaže na to, da je imel očitno težave, pri katerih bi potreboval pomoč. In ko bi te težave rešil, bi lahko živel dalje. Žal se nekateri ne počutijo dovolj močne, da bi stvari spremenili in se odločijo za konec.
14.03.2008 ob 17:16
če nekdo naredi samomor zaradi neozravljive bolezni, ki bi mu prinesla zgolj trpljenje, če nekdo izgubi ljubljeno osebo, če komu povzroči kaj hudega, pa ve, da bo zaradi tega do konca življenja trpelo vsaj nekaj ljudi, če si psihično bolan….razumem in sočustvujem in sprejmem.
če pa kdo stori to dejanje zaradi “kr nekih ljudi”, ki niso pozitivni, je pa to gola neumnost….
14.03.2008 ob 17:31
Sir: Pravilno si ugotovil.. v svoji misli na smrt, ki zanje pomeni odrešitev, so tako okupirani, da enostavno ni prostora za take misli. Kar pa ne pomeni, da jim je zanje vseeno, le bolečina je takrat tako velika, da izmaliči vsakšrno racionalno misel in kvečjemu tak na podlagi tega misli, da ga nihče ne bo pogrešal, ne pa nasprotno. Gre za stanje obupa, ki ne nudi širšega pogleda ali tako imenovan tunelski pogled, iz katerega je edini izhod smrt. Ni tako enostavno razumeti, kaj se takrat dogaja v človeku. Mogoče bi lahko rekli, da je “na srečo” tako zakomplicirano, ker sicer bi bilo samomorov še več kot jih je.
14.03.2008 ob 17:44
to da nekdo naredi samomor ne pomeni, da ljudi okrog sebe ni imel dovolj rad. Samo pomeni, da je bila bolečina prevelika in da enostavno ni videl rešitve. moj sosed je naredil samomor v vojski, en teden pred vrnitvijo domov -kjer sta ga čakala majhna sinova. Bil je zelo dober očka in ju je imel zelo rad. Kod ve kaj se je dogajalo v njegovi glavi takrat, ko je iz vojske pobegnil in so ga potem našli obešenega v neki zapuščeni koči. Govorilo se je, da se mu je preprosto zmešalo, nekaj zaradi pritiskov v vojski, nekaj zaradi težkega otroštva. Njegov oče je bil nasilen alkoholik, ki je na koncu naredil samomor tako, da je sam sebe zaklal. Tudi njegov dedek je naredil samomor, čeprav je pred tem njegova žena rada povedala, da se mu njegovo težko otroštvo sploh ne pozna, saj je bil na prvi pogled zelo prijeten, nenasilen in celo nekako”flegmatičen” človek. Nikoli ne vemo kakšno bolečino skriva nekdo, ki se odloči za samomor, tako kot tudi ne vemo kaj se mu je v življenju zgodilo, saj ljudje v seb skrivajo različne stvari. ogromno pa je med samomorilci ljudi, ki so bili v otroštvu zlorabljeni, še posebaj, če so bili spolno zlorabljani.
Ljudje, ki se odločijo za samomor, so ponavadi v takšnih trenutkih precej neprisebni, čeprav samomor pogosto splanirajo vnaprej. enostavno so v takšnem stanju, da mi ostali, ki tega nismo izkusili pač ne moremo soditi. Ker ni res, da je najlažje pač končati življenje. Prekleto težko ga je.
Poznam tudi primer neke deklice, ki je bila v šoli odličnakinja, zelo pridna in potem je enkrat v trgovini ukradla čokolado. Kdo ve zakaj. Družina ni bila revna, da si je ne bi mogla privoščiti. In je prodajalka zagrozila s sodiščem, prijavili so jo in potem je nekaj časa čakala kaj bo. Nekega dne je slučajno poklical družinski prijatelj pravnik, staršev ni bilo doma in je rekel, da bo poklical kasneje. in je punčka, mislim, da je bila stara tam okrog 13. let, napisala poslovilno pismo in se vrgla pod vlak. Zaradi ukradene čokolade. Kdo ve kaj je bil pa razlog v resnici? Moja teta pozna družino in pravi, da so bili urejena in na pogled srečna družina. ampak kdo ve kaj se je tam dogajalo v resnici? Mogoče so bili prestrogi, prezahtevni, ne vem…bojim se obsojati, imam lastne otroke in nikoli ne veš kaj te lahko doleti. In kdo je česa lahko kriv. Ljudje v sebi skrivamo marsikaj in tole življeneje je nevarno, nevredno, neodobravajoče…zato ti ni treba biti paranoiden. Sicer je pa psihiatrična definicija depresivih ljudi-da so to ljudje, ki imajo povečan čut za realnost, občutljivi ljudje torej.
14.03.2008 ob 17:45
hahahaha morska, sva bili malo sinhronizirani, zdaj vidim tvoj zadnji komentar
14.03.2008 ob 23:07
Joj tale izjava:med padanjem premislis pa je numero um kruta kar sem jih kdarkoli slisala
15.03.2008 ob 12:59
Samomorilcev organsko ne prenasam. Kot tudi ne morilcev in muciteljev. To so picke z manjvrednostnimi kompleksi.
15.03.2008 ob 20:06
marko pigač zelo butasta izjava glede samomorilcev. Ker poznam nekaj ljudi, ki so naredili samomor-jo jemljem tvojo izjavo tudi zelo osebno. Še sam ne veš kako omejen je tvoj izpad. Tako mlad, pa že tako zaroštan!
15.03.2008 ob 21:57
@Zvita:
http://www.youtube.com/watch?v=ycLODXUY718&feature=related
To je kratko predavanje medija Esther Hicks: Why are we here?
Govori o tem, da ko umremo (In the moment we crocke and you reammerge into non-physical everything what bothered you about it - you can’t remember), se ne spomnimo ničesar več…
15.03.2008 ob 23:18
Pa kaj se mi zdi, da zdaj “vsi” o tem pišejo?
http://www.zbudise.net/blog/2008/03/samomor-res-edina-pot/
15.03.2008 ob 23:30
Še ta pogovor moram dati zraven: http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,64/task,videodirectlink/id,209/
17.03.2008 ob 00:34
veš, dejansko je tako kot pišeš tu … dejansko je tako če si rahločuten človek, če si čustven človek, potem te vsaka beseda prizadane, v družbi ko leti vse na visoke cilje oz. je vse trdno postavljeno na tla, pa se ti zdi, da nikakor ne boš dosegel svoj cilj …
12.08.2008 ob 09:02
Debatirate vsi, ki ne mislite na samomor. Lahko je biti pameten, ko tega ni v tvoji glavi. Lahko se je umakniti v vero - vernikom to zavidam, in se potolažiti.
A… kdo se je pogovarjal s človekom predno je storil samomor. Kdo se je seznanil z njegovimi težavami pred tem krutim dejanjem, ki ga je pripeljalo v brezup?? Kdo je skušal razumeti? Kdo je skušal pomagati? Kdo se je pri tem res potrudil?
Pogovarjajo se z ljudmi, ki so neuspešno naredili samomor. So ga v resnici delali, ali pa so le opozorili na brezizhodnost? Kajti to je tisto, za kar se v resnici gre: brezizhodnost. Ta je različne tematike in odvisna od vsakega človeka. Tipiziranje je smešno. Ni kriva družbena ureditev. Krivi smo sami, ker nam v resnici ni mar. Če bi nam bilo, bi pravočasno pomagali in ne razpredali na blogu.
Če bom storil samomor , ….
Poslovilnega pisma ne bo, ker v njega lahko stlačim besed za promilo razlogov. Vi boste razpredali le o še enem norcu… ki je imel težave.
Lepo življenje vsem, ki imate vsaj kakšno radost še.
12.08.2008 ob 14:20
joj grozn, da je tvoj prijatelj naredil samomor
mene bi zlo pretreslo, č bi ga kkpna moja sošolka..
sj enkrat mi je ena neki o tem rekla,- samo se je le hecala, (to je čez neki dni rekla)
Jaz mislm, da ni samomor rešitev.. Vedno se najde rešitev za težave..
12.08.2008 ob 15:44
Bob, nam skušaš povedati, da si boš vzel življenje?
Glumica, se strinjam, vedno se mora najti rešitev, pa četudi se zdi, da je ni.