IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NA GLAS

Preden je Sharon Stone leta 1992 posnel Prvinski nagon, smo jo lahko videli v več kot tridesetih filmih. V več kot tridesetih takšnih in drugačnih vlogah, kjer ni uspela ujeti prave pozornosti. Niti kot Jesse Huston v Allanu Quatermaineu, niti kot Claire Matson v četrti Policijski akademiji, niti kot Patrice Dellaplane v Action Jacksonu, niti kot Lori v Popolnem spominu, kjer je kot veste prebutala Arnolda Schwarzeneggerja.

Gledalci niso trznili, Sharon pa se je že sprijaznila, da bo za vedno ostala v drugi ligi. Toda potem je prišlo leto 1992, leto Prvinskega nagona, ki je iz nje naredil seksualni simbol. Ultimativno fantazijo moških in žensk. Največji zvezdo devetdesetih. In igralko, ki ji je uspelo le zaradi prizora, kjer je kot veste pokazala mednožje. Tako je, če Prvinski nagon ne bi imel tega prizora, Sharon Stone zagotovo ne bi postala tako velika zvezda. Pa četudi je šlo za zelo dober film, ki je tistega leta zrušil vse tabuje ter se zapisal na letvice najboljših filmov leta. Sharon Stone, ki je bila takrat stara že 34 let, torej svojo kariero dolguje svoji najboljši prijateljici, kar se je več kot izkazalo v letih po Prvinskem nagonu, kjer je začela počasi toniti v pozabo in nastopati v filmih, ki niso prinesli dovolj denarja.

Najprej je hotela seveda vnovčiti imidž seksualnega simbola, potem pa je hotela pokazati, da zna tudi igrati. Da ni le telo, da je tudi karakter. Žal je pogorela na obeh straneh. Kot telo in kot igralka. Filmi Sliver, Last Dance in Gloria so namreč popolnoma pogoreli, kar pomeni, da smo si po Prvinskem nagunu v devetdesetih zapomnili le filme The Specialist, The Quick and the Dead in seveda Casino, ki bi ji skoraj prinesel oskarja. Potem ji je šlo še slabše. Tako zelo slabo, da je morala leta 2006 posneti nadaljevanje Prvinskega nagona, ki je bilo tako zelo bedno, da ga niso gledali niti njeni največji oboževalci. Niti tisti, ki niso nikoli razumeli, zakaj ni vsako leto posnela novega dela Prvinskega nagona. Za svoja leta je resda izgledala hudičevo dobro, toda to je bilo premalo, saj so veliko bolje izgledale njene mlajše tekmice, ki so poleg tega istega leta snemale tudi boljše filme. Nič kaj boljše je ni odnesel tudi trapasti Catwoman, kar pomeni, da namje bila v novem tisočletju všeč le v tv filmu If These Walls Could Talk in v prezrti komediji Beautiful Joe. Vse ostalo je bilo izguba časa in dokaz, da je njena kariera resnično na psu.

Pa vendar, Sharon Stone, ki danes praznuje že 50 let, je ena in edina. Kultna zvezda devetdesetih, ki je s svojim mednožjem iztržila več od Jenne Jameson in Tere Patrick. Ki je iz svojega mednožja naredila tržno nišo, pa četudi ga je zares pokazala le enkrat in še to za pičlo sekundo. Imela je stil, imela je karizmo in imela je odličen film. Tak, da ji ne bi bilo treba posneti ničesar več. In tak, da bi sde lahko že leta 1992 mirno upokojila.