EASTERN PROMISES

zda, anglija, kanada 2007, dramska kriminalka, režija: David Cronenberg, igrajo: Viggo Mortensen, Naomi Watts, Vincent Cassel, Armin Mueller Stahl

Donnie Brasco.

Režiser David Cronenberg, nekdanji mojster za hudo ogabne, perverzne, morbidne in divje grozljivke, nas zadnje čase preseneča z zelo kvalitetnimi, domiselnimi in nepozabnimi celovečerci, kjer je prav Eastern Promises morda njegov najboljši in najkvalitetnejši film doslej. Zgodba o ženski (Naomi Watts), ki se zaradi dnevnika neke mladenke, ki je umrla pri porodu, zaplete z nevarno mafijsko družino in se počasi zaljublja v njihovega skrivnostnega ter smrtonosnega voznika Nikolaja (Viggo Mortensen), namreč teče tako zelo elegantno, izvirno, prepričljivo in mojstrsko, da gledalec komaj lovi dih. Da se vpraša, če morda ne gleda najboljše kriminalne drame vseh časov. In če bo moral končno le priznati poraz vrhunskega filma Donnie Brasco, ki hočeš nočeš nenehno prihaja na površje. Še posebej, ko pridemo do glavnega preobrata. Do šoka, ki podre tudi filmske like. In do šoka, ki pošteno useka tudi nas gledalce. Režiser David Cronenberg zgodbo odvija počasi, premišljeno in brez napak. Tako, da nas potegne v dogajanje in da komaj čakamo na vsak naslednji prizor. In če je bil Donnie Brasco zakulisje italijanske mafije, zgodba o mladeniču, ki bi storil vse, da ga sprejmejo v prvo vrsto, je Eastern Promises zakulisje ruske mafije, zgodba o možakarju, ki bi storil vse, da se prebije med najtesnejše sodelavce zloglasnega Semyona (Armin Mueller Stahl). Sicer tudi očeta preveč zaletavega Kirilla (Vincent Cassel), ki nima pojma, da prav Nikolaj skriva zelo mračno preteklost in še bolj mračno resnico. Jasno, če se vam je zdel Viggo Mortensen v History of Violence, ki ga je leta 2005 prav tako posnel David Cronenberg, hudičevo dober, boste tokrat zavoljo njegove vrhunske igralske kreacije komaj preživeli. Še posebej pri sekvenci, kjer se v savni popolnoma gol spopade z dvema gorilama. Hud film. Tako zelo, da sem si ga zaželel ponovno gledati že med gledanjem

Ocena 4 in pol

SWEENEY TODD: THE DEMON BARBER OF FLEET STREET

zda 2007, mjuzikl, režija: Tim Burton, igrajo: Johnny Depp, Helena Bonham Carter, Alan Rickman, Sacha Baron Cohen, Timothy Spall, Jayne Wisener

Pojoči Jack Razparač.

Lik Sweeneyja Todda, ki vam namesto brk poreže in prereže vrat, je star kot Zemlja. Nekje okoli 150 let, ko se je prvič pojavil v angleškem časopisju. Zelo hitro so ga pograbili tudi gledališčniki in filmarji, toda nihče ga ni pograbil tako strastno, tako zelo predano in tako zelo enkratno kot prav Tim Burton, ki ga je spremenil v stilsko dovršeni in atmosfersko briljantni mjuzikl z Johnnyjem Deppom v naslovni vlogi. In prav pri takšnem filmu se vidi domišljija Tima Burtona, morda poslednjega hollywoodskega pravljičarja, ki fura svojo sceno in se je pustil zavesti le pri bednem rimejku Planeta opic. Najnovejši Sweeney Todd je resnično enkraten filmski izlet. Vizualno močna mešanica eksperimenta in pravljice, kjer Johnny Depp igra kot nor. Morda celo najbolje v svoje zanimivi karieri. Zagotovo pa tako zelo dobro, da bi si letos zaslužil oskarja. Nič manj dobro ne igra tudi Alan Rickman, njegov glavni nasprotnik sodnik Turpin, ki mu je uničil mladost na Fleet Streetu. In prav Fleet Street se po Toddovi zaslugi spremeni v nočno moro. V teritorij prerezanih vratov, kjer bi več kot užival tudi Jack Razparač. Zares enkratna filmska izkušnja in dokaz, da je prav Tim Burton eden redkih režiserjev, ki nas lahko tako zelo razkošno popelje na izlet v sedmo umetnost. Na izlet, ki ga ne bomo nikoli pozabili.

Ocena 4 in pol


THE DARJEELING LIMITED

zda 2007, komedija, režija: Wes Anderson, igrajo: Owen Wilson, Adrien Brody, Jason Schwartzman, Amara Karan, Anjelica Huston, Bill Murray, Barbet Schroeder

Hollywood goes Bollywood.

Že uvodni prizor, kjer Bill Murray, junak filma The Life Aquatic With Steve Zissou, ki ga je leta 2004 prav tako posnel originalni Wes Anderson, zamudi vlak, nam da vedeti, da bomo spet gledali zelo drugačen, poseben in neobičajen film. Takšnega, da ga lahko na svojih ramenih brez težave odnesejo le Owen Wilson, Adrien Brody in Jason Schwartzman, trije bratje, ki jo z The Darjeeling Limited ekspresom mahnejo na popotovanje po Indiji. Na totalni odklop. Na smisel življenja. In na pot, kjer bodo zakopali morebitne bojne sekire, našli skupen jezik, si povedali izgubljene stavke in se spomnili vsega tistega, kar so potlačili globoko pod preprogo. Globoko v omaro, ki bo zdaj zdaj počila od skeletov. In prav vsi skeleti pridejo na plan med njihovim izletom. Med njihovo romanco po Indiji. Med vožnjo z vlakom, kjer se seveda zgodi tudi soparen seks s privlačno stevardeso Rito (Amara Karan). Sprva zelo simpatičen, zabaven, svež in prijeten filmski izlet, ki pa proti koncu izgubi nekaj energije in zagona ter začne celo malce dolgočasiti. Vse to, kar je bilo sprva smešno, potem postane malce razvlečeno. Vse tisto, kar je bilo najprej simpatično, pa se spremeni v droben napor. V film, ki bi se morda moral končati že po eni uri. Le tako bi se namreč izognil vsem pomanjkljivostim, ki ga zdelajo v zadnji tretjini, ko se na vlaku pojavi tudi Natalie Portman, junakinja kratkega filmčka Hotel Chevalier, ki ga je Wes Anderson lani posnel kot uvod v The Darjeeling Limited.

Ocena 3 in pol