Gospod Drnovšek, počivajte v miru in tam, kjer vas bodo zares cenili

25.02.2008 ob 20:27

Ta sobota je bila zares žalostna. Za vedno nas je namreč zapustil gospod Janez Drnovšek. Čeprav sem vedel, da je hudo bolan in da zadnje dni okoli krožijo čudne govorice, sem bil šokiran, prizadet in močno pretresen. Vedno sem bil na njegovi strani in vedno sem razumel čisto vse, kar je storil. Tudi v zadnjih dveh letih, ko so se proti njemu obrnili celo nekateri njegovi politični somišljeniki. Da ga ni bilo na proslavo ob dnevu državnosti, nisem čutil kot izdajstvo naroda, marveč kot nagajanje Janezu Janši in kot pokončno držo, kjer si ni dovolil soljenja pameti. Pravzaprav je bil edini, ki je upal Janši povedati tisto, kar mu gre. In edini, ki se ni pustil zavesti ter zmesti. Prav to mi je bilo pri njemu strašno všeč. Imel je svoja načela, imel je svoje mnenje in imel je vse tisto, kar večina naših politikov žal ne bo nikoli imela. Zadnje čase me je spominjal na Tita. Na državnika svetovnega kova. Morda celo na Gandija in na vse tiste velikane, ki jim ni vseeno za usodo našega planeta. Ko so mu očitali, da je pozabil na Slovenijo in se posvetil Darfurju, so mu naredili hudo krivico. Slovenijo mu je vzela vladajoča koalicija, v tujini pa je njegov glas začel veljati več kot doma. In prav to mi je najbolj grozno. Da se mnogi šele sedaj zavedajo kako velik človek je bil. Da mu šele sedaj odpuščajo domnevne grehe. In da šele sedaj ugotavljajo, da nam je umrl legendaren človek. Največji kar smo jih imeli. Morda celo večji od Milana Kučana. Takšen, da mu zlepa ne bomo mogli najti para. Gospod Drnovšek namreč ni bil politik, bil je državnik in predvsem človek. Takšnih pa je pri nas žal premalo. Vse kar je storil, je storil premišljeno, prebrisano in tako, da mu je uspelo. Zmagal je na volitvah za predsednika Jugoslavije. Zmagal je na volitvah za predsednika vlade. In zmagal je na volitvah za predsednika države. Žal je izgubil le bitko z rakom. S to zahrbtno boleznijo, ki ga je vzela pri komaj 58-ih letih. In prav podatek, da ni dopolnil niti šestdeset let, me je dodatno pretresel. Kot lani, ko je ista bolezen vzela tudi njegovega kolega Ivico Račana, še enega velikega moža jugoslovanske politike.

Pred pol leta sem se z njim dogovarjal za intervju. Ni bil ne za in ne proti. Njegovi ljudje so mi pojasnili, da bo še malo počakal. Upal sem, da ga bom vsaj enkrat uspel spoznati v živo. Da mu bo stisnil roko in mu čestital za krasne poteze, ki jih je naredil za Slovence in za celoten svet. Žal nama usoda ni bila naklonjena. In prav to, da mu nisem mogel nikoli v živo stisniti roke, me najbolj boli. Takemu človeku je treba vsaj enkrat stisniti roko. Tak človek te napolni z energijo in ti vlije upanje v boljši jutri.

Škoda ga je. Resnično škoda. Upam, da po njem ne bodo poimenovali kakšnega letališča, saj bi bila to huda žalitev. In da ne bodo prav največji hinavci sedaj na veliko govorili kako velik človek je bil.

Da si je zaželel pogreba v družinskem krogu, je jasno, saj na svojem grobu ni želel lisjakov, ki pri sožalju ne bodo iskreni.

On je bil vseskozi iskren. Kljub bolezni in podtikanjem, da je storil nekaj napak.

In nikoli ne bom pozabil nekega soočenja, kjer ga je napadel zeleni Marjan Podobnik. Gospod Drnovšek ga je le pogledal, se mu nasmehnil in mu dejal: “Utonili boste.”

In prav takrat sem prvič in za vedno ugotovil, da se je rodila legenda.

In zdaj ko si spet brišem solze, resnično upam, da je našel mir. Mir in svoj varen kotiček. Pravljično deželo, kjer ga bodo zares cenili in kjer bodo imeli hinavci vstop prepovedan.

 

31 komentarjev na “Gospod Drnovšek, počivajte v miru in tam, kjer vas bodo zares cenili”

  1. Mitja Kerševan pravi:

    Vidim, da ima o našem Drnovšku veliko ljudi isto mnenje. Res je bil velik človek. Koliko je v resnici prispeval k miru leta 91, pa vse do danes v naši republiki Sloveniji, se bomo zavedali šele sedaj ko ga ni več med nami. Njegova odkritost, dobrosrčnost in odločnost, so značilnosti, ki si jih lahko želi vsak človek. Želim mu mirnega počitka, čeprav sploh ne morem dojeti, da je za vedno odšel.

  2. ajsa pravi:

    Toliko je že povedanega. Tvoje besede pa vse tako lepo povzamejo. Res velika škoda, da se ljudje vrednosti nekoga/nečesa zavemo šele, ko gre. Bil je največje časti vreden že za časa življenja, upam samo, da bo čim širša množica ljudi čim dlje živela z njegovimi mislimi v glavi, prebrala njegove knjige in se vsaj malo zgledovala po njem. Cenila in podpirala sem ga, od kar poznam besedo politika. Ful sem žalostna in upam, da bo njegova energija živela večno.

  3. Hotimir Hotimir pravi:

    Se popolnoma strinjam. Slava mu. tudi sam sem ga in njegovo delo, še vedno spoštujem. Pa čeprav sem v trenutkih tudi sam podvomil v njega. Ob določenih njegovih dejanjih, sem skoraj zapadel tistim govoricam, natolcevanjem…ah dejte no, pozna se mu bolezen, ne smemo ga več resno jemati….mu je oproščeno. In prav vsa ta dejanja, ki so jih škodoželjneži, privoščljivci in politikanti tako z veseljem širili in hkrati dobrohotno zavijali v “bolezen” so se na koncu izkazala kot modra, resna in vizionarska. Sam pred sabo sem potem zardeval. Saj veste, človek, ki je kolikor toliko normalen ve, da lahko vsem okrog sebe lažeš, sebi in sviji vesti pa ne. Njegova karizma je nastala na modrosti, prevdarnosti in velikim znanjem. Ni nastala kot plod avtoritarnosti, samohvale, spletkarjenja, podlosti, podtikanja in še česa kar diči današnje politikante.
    In na svoj lasten prijazen način je povedal Marjančku to, kar se je zares zgodilo. Ja se spomnim :)

  4. roman pravi:

    Drnovšek je leta 89 podpisoval tajne listine o taboriščih v Jugi,med letom 92 in 97 pa je bil odgovoren za divjo privatizacijo in krajo družbene lastnine.En drekač manj!

  5. roman pravi:

    kapčite?

  6. Morska pravi:

    Roman: Bomo videli, kako se bodo ljudje odzvali, ko boš sam odšel.

  7. rozinca pravi:

    Ločitev od dragih težko nas zadane,
    je težja še bolj, kadar smrt nam jih vzame.
    Učitelj – življenje – nas bridko uči:
    “Brez solz in trpljenja nihče ne živi “.
    A vendar se vredno nazaj je ozreti,
    življenje je vredno bilo preživeti.
    Edino življenje nas ves čas uči:
    “Resnica več šteje kot tisoč laži “.

    g. Predsednik, počivajte v miru

  8. marijana pravi:

    roman-te ni sram ti ubogi kratkovidni zeleni slovencelnj
    pa tebe-veš kako te bo šele tebe sram – seveda, če boš zrasel do tja, da boš vedel
    taki kot ti lahko čakajo celo življenje v vrsti, da takim, kot je naš Janez D. čistijo čevlje – pa še dolgo dolgo ne bodo dočakali

    za Trubarjem in Ghandijem je eden redih velikih Ljudi

    in veš kaj odlikuje takšne Ljudi? da tudi takim, kot si ti, DOPUSTIJO, da jim čistijo čevlje….

  9. zvone pravi:

    Neizmerno sem vesel, da sem mu lahko stisnil roko. Hvala dr Drnovšek.

  10. kristina pravi:

    Iskreno mi je žal, da ni več med nami dr. Janeza Drnovška…Zelo ga cenim in mu želim spokojen mir, daleč stran od tega pokvarjenega sveta…

  11. Marcos pravi:

    Roman ima čisto prav, vi ste bolani. Drnovšek je bil človek, kot mi vsi, čisto nič drugačen. Imel je dobre in slabe strani, nikakor pa ni bil angel varuh, kot ga sedaj prikazujete vi drekači. Primerjate ga z Trubarjem in Gandhijem????? On bi bil lahko vesel, da bi čistil čevlje tema dvema. Ti marijana si pa zaslužiš, da drugim čistiš čevlje, uboga majhna slovenka (po duši). Zdaj mi pa samo še reci, da je bil Tito velik, potem bo pa vsem jasno, kam spadaš, v katero ustanovo.

  12. Connard pravi:

    Roman, poženi si kroglo v glavo. Bo en drekač manj. Kapčiš?

  13. jes pravi:

    Da, strinjam se bil je velik človek. Sploh zadnji dve leti, ko je resnično iskal resnico in si upal biti to kar je bil in to kljub položaju. Tu ga Milan Kučan ne dosega niti do kolen, pa tudi po tem kar je v vseh teh letih storil (Kaj je storil Milan Kučan? Je kdaj kaj konkretnega in odgovornega naredil, kot je Janez Drnovšek?)

    Drugače pa ne pretiravajte:

    Praviš: “On je bil vseskozi iskren. Kljub bolezni in podtikanjem, da je storil nekaj napak.”
    Ah ne no, v času predsednika vlade ni bil tako iskren – primer Pucko itd. Pomoje je bil iskren zadnji dve leti, prej pač ne in vso čast mu zato, kdo pri nas na takem položaju je to zmožen? Sicer pa normalno, kdo v življenju ne dela napak, in da jih on ni (saj bi se smejal temu).

    Praviš: “Zadnje čase me je spominjal na Tita”

    Uf, primerjaš ga s Titom, zločincem in diktatorjem, ki je dal pobiti toliko in toliko ljudi, ki se do svojega konca ni spremenil. Kakšna žalitev za Janeza Drnovška!

    Praviš: “Zmagal je na volitvah za predsednika Jugoslavije. Zmagal je na volitvah za predsednika vlade. In zmagal je na volitvah za predsednika države.”

    Kakšna demagogija: nikoli ni bilo volitev za predsednika Jugoslavije (mislim SFRJ), nikoli splošnih volitev za predsednika vlade. Malo se zamisli kaj pišeš.

  14. jes pravi:

    In da, pred štirimi leti je podpiral Janeza Janšo, po tem ko je SDS zmagala na volitvah in ga zagovarjal skoraj več kot eno leto.

    se res nikoli ni zmotil :)

  15. jes pravi:

    ¨PRAVIŠ: “In zdaj ko si spet brišem solze, resnično upam, da je našel mir. Mir in svoj varen kotiček. Pravljično deželo, kjer ga bodo zares cenili in kjer bodo imeli hinavci vstop prepovedan.”

    Pa ne mi no o pravljicah :) :) :)

    Zanimivo, kakšno hrepenenje po večnosti, tudi Janez Drnovšek ga je imel in tudi v tem je bil velik, do konca je bil iskalec…In imel je prav, ko je npr. podučil, kristjane ob primeru Strojan, in še marsikdaj, a nikakor ni imel prav vedno.

  16. Tia pravi:

    Roman, hvala bogu, da ste taki ljudje kot si ti v manjšini. Saj nihče ne povzdiguje Drnovška v angela, ljudje samo povejo, da glede na to na kakšnem položaju je bil, je bil predvsem človek, kar pa mnogi ne znajo biti. In drugič prej preštej do tri preden spregovoriš.

  17. Ajda pravi:

    Če že omenjate Kučana,zame je Drnovšek višje na lestvici. Drnovšek je res veliko storil za Slovenijo, Kučan ne toliko. Pa čeprav spoštujem oba. Seveda je tudi Drnovšek imel svoje napake. Ampak te se lahko skrijejo pod njegovimi dobrimi deli. Za moje pojme je šel s temi Sztrojanovimi malo predaleč, ampak ga moramo razumeti. Verjetno bi tudi mi drugače reazmišljali, če bi se borili s tako hudo boleznijo. Ne moremo pa ga soditi samo po zadnjih dogodkih. Dejstvo je, da Drnovšku slovenski politiki ne sežejo niti do kolen. Drnovšek je preprečil krvavo vojno v Sloveniji. Tudi v tej vojni so bile žrtve in moje sožalje vsem družinam, ki so izgubile svoje ljudi. Ampak spomnite se kakšna vojna je bila v Bosni, na Hrvaškem……………Drnovšek je imel vedno zelo napredne ideje, vendar ga mnogi niso razumeli.

  18. horaci pravi:

    Iztok lepo si zapisal, čeprav se najdejo tudi taki, ki ne morejo mimo svoje majhnosti in ne upoštevajo osnovne kulture.Vendar večina je hvala bogu na drugi strani in razume pomen Janeza Drnovška. Zame je bil zelo velik državnik predvsem zaradi njegove umirjenosti in sposobnosti predvidevanja. Čas bo tudi pokazal kako je imel prav glede podnebnih sprememb in njihovih posledic. Sam sem z njim večkrat klepetal, nekoč sva se zapleta celo v malo daljšo debato. Bil je človek, ki je zapustil na sogovornika veliki vtis, saj name ga je. Edini, ki sem še z njim govoril in je pustil veliki pečat name je še bil Tito. Pred mnogimi leti sem bil povabljen na večerjo na Dedinje, kjer sem se dodobra naklepetal s Titom. Čeprav sem ga večkrat srečal je bilo to edino srečanje ko sva imela resnično debato. Ne glede kaj danes pravijo ljudje, je bil Tito na svoj način nekaj posebnega, človek neverjetne inteligence, človek s šestim čutom, če se lahko tudi takole izrazim. Vendar je Drnovšek bil drugačen, svojstven, čeprav oba velika državnika sta imela po mojem mišljenju bistveno drugačen pristop pri opravljanju svojih dolžnosti. Zame kot osebnost je Drnovšek naredil za to našo ljubo Slovenijo več kot kdorkoli do sedaj. Preudaren človek ve, da je eden od glavnih akterjev,ki mu gre zahvala, da smo vojno končali z relativno malo materialno škodo in predvsem z veliko manjšim številom žrtev, ki bi ob drugačnih okoliščinah in razmerah bili lahko katastrofalni. Moralo bo še preteči nekaj vode, da bomo ljudje spoznali, kaj je takrat pomenil pravi človek na pravem mestu. Kljub očitanju nekaterih, da je kot premier naredil premalo in narobe. Sam mislim, da se bolje enostavno ni dalo. Res je, ni vse svetleče, vendar iz danih razmer je izvlekel maksimum. Seveda smo po bitki radi vsi generali, on pa je to bil že za časa bitke. Spodobi se, da tako velikega človeka in državnika ohranimo v spominu. Prihajajoči politiki pa si ga naj vzamejo za vzor, kako mora politik delovati in živeti.

  19. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Roman, upam da se zaradi svojih besed od sramu čim prej pogrezneš v zemljo. Sram te bodi.

    Marcos, ko boš pokazal svoje dosežke se bomo pogovarjali.

    Jes, s Titom sem ga primerjal v smislu državnika, ki je užival ugled po vsem svetu.

    Horaci, s Titom si bil na večerji? Uf, tole pa je vredno vseh mogočih čestitk. Daj mi o tem povej kaj več, ker tole me pa res zanima. Kako si sploh tja prišel? Kako da se je Tito pogovarjal prav s teboj? Vem da sem zašel s teme, toda Drnovšek me je zadnje čase spominjal prav na Tita.

  20. klemenix klemenix pravi:

    Zelo ga cenim! Posebej zato, ker se sedaj jasno vidi, koliko napora je vložil v premagovanje vseh neznosnih bolečin, ki so ga pestile zadnja leta..ter hkrati napora, da se nam državljanom pokaže tak, da nekako ne bi dvomili v njegovo zdravje. Res, vsa čast mu.

    Naj počiva v miru

  21. Anglist pravi:

    “In da ne bodo prav največji hinavci sedaj na veliko govorili kako velik človek je bil.”

    Da ne bom izpadel hinavec, samo nekaj misli. Žal mi je ker je umrl, kakor mi je žal vsakega človeka, vendar ga kot politika (sploh tega v zadnjih dveh letih) ne bom pogrešal. Spremenil se je v nekega “peacemakerja” ki želi rešit vse krivice na svetu, pozabil pa je na nas same. Kregal se je z lastnimi državljani ko bi moral kot predsednik udarit po ciganih ki uživajo neskončno privilegijev in trmasto zavračal kar so mu želeli dopovedat “njegovi” ljudje. In to je predsednik katerega naj dvigujem v oblake, predsednik ki raje izpade dober pred Evropo kot pa pred lastnim narodom? Kje je bila njegova velika humanitarnost med leti 1990 in 2000? Pred smrtjo (ali med boleznijo če je lažje) pa je naenkrat našel smisel za pomoč Darfurju, ki mu ne more pomagat niti Amerika, kaj šele Slovenija. In ja, majhni smo. Majhni bomo ostali pa se lahko še ne vem kako mečemo ven s podobnimi akcijami kot je bila darfurska, ko so Drnovška priročno odslovili in “pozabili” več omenjat – ker to ni naš problem. Nikoli ni bil in nikoli ne bo. V tej majhni Sloveniji je ogromno problemov ki bi morali biti po prioriteti pred enim Darfurjem, kjer je več orožja kot hrane. Vendar namesto da bi se posvetil nam, je plesal s plemeni. In tu je g. Drnovšek za mene padel kot ta “velik” predsednik ki ga zdaj objokujejo tudi največji med hinavci.

    Vseeno pa kot sem zapisal že na začetku. Bil je človek in delal je napake, in imaš prav da upamo da je zdaj našel ta njegov miren svet. Naj počiva v miru.

  22. Mitja Kerševan pravi:

    Mislim, da Roman in Marcos nista vredna niti komentarja. Take provokatorje
    samo pred zid, drugega si ne zaslužita. Upam, da jima bo kdo zaželel še kaj hujšega, kot sta onadva Drnovšku. Kar zadeva pa o čiščenju čevljev, kot je napisala Marijana, bi bilo za njiju preveč ugledno delo.

  23. Bojan pravi:

    Dr. Janez Drnovšek je bil velik in spoštovanja vreden državnik.
    Krojil je tako jugoslovamsko, kot slovensko politiko in bil v veliki
    meri zaslužen za osamosvojitev Slovenije. Verjamem, da mu mučne in dolgotrajne bolezni
    ni privoščil nihče, tudi tisti ne, iz nasprotnih politični krogov “lisjakov”, kot si jih poimenoval,
    še manj pa smrti.
    Skratka, v veliki meri se strinjam s teboj, kar si napisal…

    Zmotilo pa me je, ko si dejal, da bi bila žalitev poimenovati kakšno letališče po njem. Zakaj?
    Jože Pučnik je bil prav tako velikan slovenske politike. Bil je oče slovenske demokracije in tega
    ni zanikal tudi dr. Drnovšek. V očeh marsikoga ni bil nič manjši od Drnovška in tudi on je zaradi bolezni
    odšel prezgodaj. Ljubljansko letališče pa vseeno nosi ime po njem. Sramotno?

    Vsekakor si Drnovšek zasluži ulico, magari letališče, ali športno dvorano. In prosim te,
    dragi Iztok, ne bodi tako ozkogled. Vsaka reka mora imeti dva bregova, levega in desnega. Sicer se
    razlije in vsi vemo, da takrat ni prijetno, mar ne?

  24. g-banging all nite pravi:

    Dr. Drnovšek je veliko naredil za Slovenijo, pa tudi za sudanske otroke.
    Bil je velik človek, z večjim razumevanjem za sočloveka kot bomo kdajkoli doumeli.

  25. horaci pravi:

    Iztok bil sem član uradne Slovenske delegacije na sprejemu pri Titu. Razgovor se je razvil ker sem sedel v njegovi neposredni bližini. Ko pa je Tito je ugotovil, da se že iz otroštva naprej dobro poznal z mojim dedom, je pogovor stekel neformalno in sem imel priliko spoznati Tita tudi v drugačni luči.

  26. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Anglist, četudi bi vse to, kar si zapisal, držalo in recimo da bi gospod Drnovšek res dobra dela počel le zadnji dve leti, je to vseeno pohvalno, saj drugi tega ne naredijo nikoli. Če dobro delo narediš ga narediš. Pa ni važno kdaj in zaradi česa.

    Bojan, pomembnosti Jožeta Pučnika ne mislim zanikati, toda poimenovanje letališča je bila želja vlade ne ljudi. Tu pa je velika razlika z Drnovškom.

    Horaci, tole ti zavidam bolj kot se sedajle sliši. O tem bi moral vsekakor napisati kakšne spomine. Prekleto dobro se sliši.

  27. g-bangin all nite pravi:

    pomembnosti Jožeta Pučnika ne mislim zanikati, toda poimenovanje letališča je bila želja vlade ne ljudi. Tu pa je velika razlika z Drnovškom.

    podpis

  28. Spomin Dr. Drnovška pravi:

    IMELI SMO TUDI SPOŠTOVANEGA JANEZA, KI JE PRESENEČAL!

    Mineva dve leti kar je odšel velik človek, ki me je v zadnjih letih njegovega življenja vedno znova presenečal s svojo modrostjo, plemenitostjo in veliko osebnostno in duhovno preobrazbo, za katero bi si prav gotovo jemala zasluge tudi moja pokojna prijateljica Vlasta Hribar.

    Brez njegove širine duha, modrosti, spoštovanja različnih, bi Slovenija že mnogo let nazaj postala tako militantna in nestrpna, kot je danes. Dr. Drnovšek se je znal v najbolj zrelih letih izviti iz primeža elitne nedostopnosti in prisluhniti težavam malih ljudi v skrbi za pravičnejši svet v širokem pomenu besede. Lahko bi bil za vzgled mnogim politikom, ki jih vodi le sla po oblasti, moči in nadvladi.

    Dr. Drnovška sprva v tistih povojih Slovenske države niti nisem poznal dobro, toda z leti sem začel dojemati, da je velik humanist široke veličine uma in duha in velik državnik, ki jih lahko v Sloveniji preštejemo na prste ene roke. Cela Dolenjska je “vstala v vaških stražah” in tudi drugi kraji zaradi ene same družine, ki je bila fizično pregnana iz svojega doma.

    In iz človeka, ki jim je pomagal pa so se celo norca delali, čeprav je bil takrat predsednik RS. Je moral res človek umreti, da je dobil spoštovanje teh ljudi. Kje so bili prej vsi ti ljudje, ko je bil hodo bolan. Kar preko televizije so mu napovedali pogreb skoraj terminsko. Zato mi je šla na bruhanje vsa pocukranost besed, hinavščina tistih, ki bi ga utopili v žlici, če bi ga lahko, pa ga niso mogli, ker je bil velik državnik, ki je pomagal vsem, ki je videl čez planke dežele Šentflorjanske.

    Mogoče se še danes kot narod niti ne zavedamo popolnoma kako velikega človeka smo imeli ter izgubili in to v trenutkih, ko se je lomil bodoči razvoj naše države in ko gre tudi za obstoj našega naroda. Se že pogreša njegova umirjeno trezna presoja in njegova lastna nepopustljivost.

    Žal nisem imel te sreče, da bi se srečal z njim osebno, čeravno sem se zelo prizadeval, da bi ga pripeljal na obisk. Iztekal se mu je mandat in bolezen ga je že globoko ovirala. Imel sem srečo spoznati čudovito osebo, Katarino, ki je delala v njegovem uradu na stikih z javnostjo. Osebno sem bil zelo počaščen, da smo v prvi številki domskega glasila lahko objavili njegovo razmišljanje o starosti. Ljudje so bili navdušeni.

    Kljub žalosti ob obletnici njegove smrti mi je ob spominu nanj toplo pri srcu. Ljudje smo ga imeli preprosto radi in ga zelo spoštovali.

    Dr. Drnovšek vaš duh med slovenskimi ljudmi živi, četudi vas ni, saj ste zapustili neizbrisen pečat, ki bo večno živel.

  29. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Dani, sram te bodi za tale komentar. Pri temi o kritiziranju vlade o njem govoriš zelo grdo, pri eni izmed najnih debat si ga žalil sto na uro, zdaj pa pripenjaš tale lep tekst na dan, ko je umrl. Sram te bodi, zelo, zelo. Najraje bi te zbrisal za vedno. Dvoličnež si, ali pa shizofrenik, kaj vem.

  30. VSEM IZDAJALCEM pravi:

    Tisto ni moj tekst, dober je bil in tudi slab tako da človek je imel dobro in slabo stran.
    Pokaži mi kje govorim o njemu zelo grdo in kaj sem zapisal da ni bilo res tako.

    Nisem ne dvoličneš in ne shzofrenik vidiš kako ti žališ.

    Yig Yang

  31. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Kako ni tvoj tekst, mar pod tvojim mailom in IPjem piše več ljudi, ki pripenjajo linke do strani Gibanja? Je cela ekipa, ki smeti moj blog? Je to razlog, da enkrat pravite tako, drugič pa povsem drugače?
    Dobro veš kje si pisal grdo, pri novi objavi o napakah vlade in še posebej pri mnogih prejšnjih objavah, kjer si ogabno čvekal čez njega kljub opozorilu, da imej spoštovanje, ker je pokojni. Ti si se zezal še na račun Arturja in tega, da ni imel žene. Daj no, ne sprenevedaj se in ne žali lepega spomina nanj.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !