IZTOK faking GARTNER

« | | »

Recenzije: Freddy vs. Jason, Jason X

10.02.2008

FREDDY VS. JASON (zda 2003, grozljivka, režija: Ronny Yu, igrajo: Robert Englund, Ken Kirzinger, Monica Keena, Kelly Rowland, Jason Ritter, Chris Marquette, Katharine Isabelle, Tom Butler)

Celebrity Death Match, kjer za vrhunski orgazem manjka le še Michael Myers.

Dame in gospodje, dobrodošli v dvorano Pekel, kjer bomo spremljali dvoboj za naslov svetovnega prvaka med serijskimi morilci. V levem kotu pozdravite gospoda Freddyja Krugerja, legendo ulice Brestov, absolutno filmsko zvezdo, mojstra sanj in črnega humorja, velikega ljubitelja otrok in človeka, ki se zna kot za šalo zamaskirati v čisto pravo pico. Na vaši desni stoji gospod Jason Voorhees, hokejist prve klase, oboževalec dolgih nožev in najstnikov, ki seksajo, hollywoodska legenda, ljubitelj kampov ob jezerih in človek, ki še vedno ni prebolel svoje mamice. Dvoboj bo trajal dvanajst rund, v žiriji bodo sedeli Michael Myers, Leather Face, Pinhead in Hannibal Lecter, za glasbo po poskrbela pevka Kelly Rowland, bivša članica skupine Destiny’s Child, med odmorom pa vas bodo zabavali klišeji prav vseh filmov, kjer sta briljirala naša tekmovalca, absolutna šampiona krvi, groze, gravža, mesa in odsekanih glav, kjer ni bil nekoč varen niti Johnny Depp. Če boste zaspali, vas bo zgrabil prvi, če boste budni, pa vas bo začopatil drugi. Šalo na stran, pred nami je zgodovinska prelomnica, prva uradna združitev dveh najbolj znanih filmskih likov, ki sta se prvič na hitro srečala že leta 1993 v filmu Jason Goes to Hell: The Final Friday, kjer je Jasonovo masko na koncu v zemljo potegnila Freddyjeva znamenita rokavica.


In sedaj bo šlo zares. Fanta sta postala Robert De Niro in Al Pacino, paradna konja žanra, ki sta doslej nastopala vsak zase. Dve legendarni filmski pošasti, dva močna ega in narcisa, Arnold in Sly, ki ne bi premogla skupnega filma. Če bi ga, bi se pobila. Ko bi se pobila, pa bi kot vedno vstala od mrtvih. V isti film so ju želeli vtakniti že leta 1987. Ni šlo. Bila sta preveč popularna. Vsak zase. Drug drugega nista potrebovala. Niti za sekundo, niti za stisk roke. Niti takrat, ko sta bila bolna in bi pomoč pri klanju najstnikov prišla več kot prav. Tokrat jim je uspelo. Čisto zares. V živo. Dobili so oba. Dobili bi še enega, nič manj znanega in vplivnega Pinheada iz serije Hellraiser, pa ideja ni šla dobro skozi pri testni publiki in gorečih fanih, ki so jokali zaradi novice, da Jasona ne bo igral vedno prisotni Kane Hodder. Režiserju Ronnyju Yuju se je zdel previsok v primerjavi z Robertom Englundom, ki se znova vrača kot Freddy. Ni kaj, J in F sta bila v hudi krizi. Krizi identitete in krizi imidža. Prvi se je malo nazaj potikal po vesolju, drugemu pa niso pomagala niti 3D očala, kaj šele režiser Wes Craven, ki ga je nesramno porinil v resnični svet. Sedaj nastopata skupaj, kar pomeni, da sta v še večji krizi. V poslednjih vzdihljajih, v nujnem reševanju kariere, v odrešilni bilki, ki naj bi v kina potegnila njune skupne oboževalce. Gledalci so resda trznili in v prvem vikendu na blagajnah pustili celo 34 milijončkov, kar pomeni, da sta nam J in F dejansko podarila zelo soliden film. Film, kjer spremljamo tudi lepotno operacijo pevke Kelly Rowland in film, ki se kljub sedemnajstim predhodnikom uspešno obdrži nad gladino in nam pričara perverzno uživanje. Krvavi peep show, ali če hočete, mesarski freak show, kjer se Fredo in Jason premlatita kot na MTVju. Ustvarjalci so resda pozabili na humor, na tiste prave črne enovrstičnice, na samoparodijo, ki jo je premogel predzadnji Michael Myers. Na satirične komične vložke, v katerih je blestel Freddy Kruger. Na srhljiva presenečenja, kjer je užival Jason Voorhees. A kljub temu in kljub klišejev ter zarjavelim umorom imamo dober šov. Zgodovinski dvoboj, ki nese oba legendarna junaka. Zgodbo, kjer Freddy prebudi Jasona, ga pošlje v ulico Brestov in čaka, da se mu bodo povrnile moči in da bo lahko znova pobijal v sanjah. Ko mu zraste čez glavo, ga prime na trdo. Ko ga prime na trdo, pa oba skupaj razmesarijo klišeji, ki pa seveda niso usodni, marveč taki, da v njih ne glede na karkoli močno uživamo.

Ocena 4

JASON X (zda 2001, grozljivka, režija: James Isaac, igrajo: Lexa Doig, Chuck Campbell, Lisa Ryder, Peter Mensah, Melyssa Ade, Jonathan Potts, David Cronenberg)

Kako je znameniti Jason Voorhees, kralj vseh serijskih morilcev, v svoji deseti krvavi avanturi postal rezervna verzija Osmega potnika.

Jason Voorhees, ki je na velika platna prvič prilomastil leta 1981 v drugem delu Petka trinajstega (v originalu iz leta 1980 je kot veste morila njegova mama), nas je pred tole vesoljsko krvavilko nazadnje obiskal leta 1993 in v svojem zadnjem in porazno slabem krvavem pohodu z naslovom Jason Goes to Hell: The Final Friday, sicer devetem filmu celotne serije, umrl za vedno. Ker ga ni bilo celih devet let, sem bil prepričan, da je resnično nehal vihteti svojo ostro mačeto. Zmotil sem se. V novem tisočletju je namreč udaril še desetič. Se znašel štiristo let v prihodnosti sredi vesolja. Začel oponašati pošast iz filma Osmi potnik in vztrajno nadlegovati posadko vesoljske ladje, ki ga je pač odmrznila, ker ni imela pojma, kdo za vraga sploh je. Nato dobil dodatno moč in se spremenil v super Jasona, v neuničljivega morilca, v rezervnega Terminatorja. In ravno tu ga film kardinalno polomi, saj pozabi, da je bil Jason od šestega dela dalje tako ali tako orjaška pošast. Neuničljiva zombi mašina, ki za preživetje ne potrebuje upgradea v nekaj višjega. Njegovo masko si je nase znova navlekel Kane Hoddes, kaskader številnih grozljivk, ki pa je prvič moril šele sredi osemdesetih v sedmem delu te legendarne serije. V zelo solidnem uvodu boste ujeli kultnega režiserja Davida Cronenberga. Prizora, kjer Jason dve mladenki v spalnih vrečah ubije tako, da z eno tolče po drugi dokler jima ne polomi vseh kosti, in prvi umor, kjer neki mladenki zamrzne obraz in jo potem trešči v polico, sta seveda za anale serije. Vsemu ostalemu pa žal manjka vse tisto, kar sta imela prva dva dela in kar je tako hudo manjkalo šestemu, sedmemu, osmemu in devetemu delu. Močno pomanjkanje idej in le nova lokacija, ki jo zmatrajo stari klišeji.

Ocena 2 in pol

null

 

Avtor IZTOK GARTNER, zapisano 10.02.2008 ob 20:47 pod recenzije. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

4 odgovorov na “Recenzije: Freddy vs. Jason, Jason X”
  1. tinamalina - 10.02.2008 ob 23:02
    tinamalina

    Huda filma… :) Sploh Freddy vs. Jason

  2. iztokgartner - 10.02.2008 ob 23:50
    iztokgartner

    Ko sem ga prvič videl leta 2003 mi ni bil ne vem kako kul, sedaj pa mi je zgleda pasal kot kul zaključek vseh Petkov in Mor, ki sem jih gledal v zadnjem mesecu.

  3. Recenzije: Predator, Predator 2, AVP: Alien vs. Predator, AVPR: Aliens vs Predator – Requiem « IZTOK GARTNER - 19.02.2011 ob 19:13

    [...] bosta usekali dve legendi. Dve mitski pošasti, dve franšizi, dve tuji vrsti. In pozor, to nista Jason in Freddy, pa Al Pacino in Robert De Niro, to sta Alien in Predator. Sluzasta pošast in pošast oblečena v [...]

  4. IZTOK faking GARTNER » Recenzije - 21.08.2012 ob 08:02

    [...] V leto 1994, ko je bil povsem navaden Scott Calvin. Malo pred tem filmom smo imeli dvoboje Jasona in Freddyja ter Aliena in Predatorja, sedaj pa imamo mano e mano Božička in Jacka Frosta. Tistega Jacka [...]

Na vrh

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !