SAW (zda 2004,  srhljivka, režija: James Wan, igrajo: Cary Elwes, Leigh Whannell, Danny Glover, Monica Potter, Dina Meyer, Ken Leung, Tobin Bell)  Pozabite na Seven, v mestu je nova psihološka srhljivka.  Ko je David Fincher sredi devetdesetih posnel mojstrovino Seven, sem bil prepričan, da je zmago osvojil za vse večne čase. Točno tako je kazalo celih devet let. Vse do filma Saw, ki izgleda kot oče vseh filmov o serijskih morilcih. Tako kot da bi se vsi filmi od njega učili svojih prijemov, preobratov in fint. To je preprosto neverjetno, saj so ga posneli leta 2004, se pravi v času, ko so se filmi o serijskih morilcih znucali do konca in naprej. In Saw je delo genija. Delo scenarista Leigha Whannella in režiserja Jamesa Wana, ki sta resda videla Seven, se naučila vseh potrebnih trikov in nam kljub temu servirala poslastico žanra. Poslastico, ki premore najboljši konec v celotni filmski zgodovini. Konec, ki je tako zelo dober, da bi moral dobiti svoj film. Svojo franšizo, svojo trilogijo, svojega oskarja in svoj konec. In znajdemo se v stari zanemarjeni javni kopalnici. Takšni, ki je niso imeli niti nogometaši Olimpije. Na sredini v mlaki krvi leži truplo, na levi in na desni strani pa sta z verigo privezana dva moška. Doktor Lawrence Gordon (Cary Elwes) in zmedeni mladenič Adam (Leigh Whannell). Nihče nima pojma kaj se mu je zgodilo in kako se je znašel v kopalnici. Kaj za vraga sploh počne in kdo za hudiča ga je privezal s ketno. Kopalnica, dva moška in truplo. Začetek, ki si ga ni doslej drznil privoščiti prav noben film.  In moška najdeta dve žagi, dve kaseti in en metek. Najdeta točno tisto, kar jima je pripravil serijski morilec, ki svojim žrtvam vedno pripravi predstavo. Čisto pravi survivor šov, kjer se lahko rešijo samo najbolj brihtni. Nič čudnega, da se tip spretno izmika policiji in da ga že nekaj let zaman lovi detektiv Danny Glover. Zdelani, hladni in čustveno uničeni policaj, ki mu je psiho ubil partnerja. Ki so ga vrgli iz službe. Ki ves dan in vso noč posveti lovu ter iskanju novih dokazov. In ko naš nesrečni detektiv brca v temo, ujeti doktor Lawrence Gordon dobi nalogo, da mora do šestih popoldan ubiti Adama, ki je seveda tik pred živčnim zlomom. Ki se zaveda, da je njegovo življenje v nevarnosti, saj je psiho ujel doktorjevo ženo (Monica Potter) in otroke. Toda pozor, doktor je privezan na enem koncu kopalnice, Adam pa na drugem. Med njima je mlaka krvi in truplo, ki v roki drži kasetofon in pištolo. Nič lažjega, doktor bo z žago prerezal verigo, zlezel do pištole, vanjo vtaknil metek in sprožil. Ne bo šlo, saj žaga prereže samo človeško nogo, doktor pa dela na tem, da bi se z Adamom rešila brez praske. Živce parajoča situacija, ki iz minute v minuto secira gledalčeve možgane in najboljše prišpara za na konec. Za konec vseh koncev, za preobrat vseh preobratov, ki ga ne bi predvidela niti Hannibal Lecter in John Doe. Pač film, ki se je zavedal, da mora gledalcem ponuditi nekaj, kar ne bodo pozabili niti po smrti.

Ocena 5

 

SAW 2 (zda 2005, grozljivka, režija: Darren Lynn Bousman, igrajo: Tobin Bell, Shawnee Smith, Donnie Wahlberg, Glenn Plummer, Dina Meyer) Zelo slabo, bedasto in nepotrebno nadaljevanje mojstrovine iz leta 2004.  Ko sem lansko leto prvič videl Saw, genialno srhljivko o serijskem morilcu, ki je na koncu izpeljal najbolj noro finto v celotni filmski zgodovini, sem po dolgem času pozabil celo na Seven z Bradom Pittom, ki ga je sredi devetdesetih kot veste režiral David Fincher. Saw je bil film, po katerem se ni dalo posneti nobenega podobnega filma več, in film, ki je za vedno končal filme o serijskih morilcih. Ravno zato sem bil hudo presenečen, ko je v kina usekalo nadaljevanje. Nadaljevanje, ki na žalost izgleda kot nadaljevanje nadaljevanja, in nadaljevanje, ki se zaman šlepa na izvirnost originala ter izpade že pri prvem zavoju. Okej, morilec se še vedno zelo rad igra in v sobo tokrat zaklene več ljudi, toda kaj, ko to počne prisiljeno in brez pravih idej. Brez pravega razloga, brez pravega užitka in brez prave energije. Še posebej, če ga primerjamo z labodjim spevom, ki ga je izvedel v originalu. Pač nadaljevanje, ki ne misli niti z glavo originala.

Ocena 2

 

 SAW 3 (zda 2006, grozljivka, režija: Darren Lynn Bousman, igrajo: Tobin Bell, Shawnee Smith, Angus Macfadyen, Bahar Soomekh, Dina Meyer, Costas Mandylor) Trikrat slabše kot original, trikrat boljše kot drugi del. Jigsaw (Tobin Bell) je še vedno Jigsaw, prefrigani, zlovešči, perverzni in hudo precizni psihopat, ki uživa v trpljenju svojih žrtev. V mučenju svojih izbrancev, ki jim čisti dušo. Prav imate, tip je psihiater iz pekla, Umazani Harry, ki pištolo nadomesti s svojimi napravami, na katere bi bil ponosen tudi profesor Q iz Jamesa Bonda. Jasno, njegovi umori so umetnine, zares pravi labodji spevi, kjer morajo nesrečne žrtve igrati igro. Igro življenja in smrti, kjer so naloge vedno hudo nevarne, boleče in peklenske. Recimo, moški je z verigo privezan na drog, v sobi je bomba, ki bo eksplodirala čez dve minuti, na tleh pa je žaga, ki reže samo človeške kosti. Ali pa, priklenjena ženska, ki se lahko reši s ključem, kateri tiči na dnu posode s solno kislino, kamor mora seči z roko. Prav imate, Jigsaw bi lahko postal vodja ekipe Opus Dei, ljudje z dometom pa bi ga lahko zaposlili kot direktorja kakšne zakotne bolnišnice. In sedaj je dobil že tretji film. Drugo nadaljevanje, v katerem v kozji rog ujame doktorico Lynn Denlon (Bahar Soomekh), ki ga mora ohranjati pri življenju. Depresivnega možaka Jeffa (Angus Macfadyen), ki je v prometni nesreči izgubil sina. In svojo asistentko Amando (Shawnee Smith), ki kani prevzeti njegovo poslanstvo. Nič posebej izvirnega in novega, še posebej v primerjavi z briljantnim originalom, se pravi film, ki premalo spretno izkorišča slavo predhodnikov in računa le na svoje oboževalce.

Ocena 3 in pol 

SAW 4  (zda 2007, grozljivka, režija: Darren Lynn Bousman, igrajo: Tobin Bell, Costas Mandylor, Scott Patterson, Betsy Russell, Lyriq Bent, Donnie Wahlberg) Še eno pretenciozno poneumljanje gledalcev, ki nimajo pojma, da že tretjič zapored gledajo izredno slabo grozljivko. Saw mi gre močno na živce vse od leta 2005, ko so mu nasneli prvo nadaljevanje. Le zato, da so zaslužili. Le zato, ker je prvi del vžgal in ker so ga hoteli pocuzati do zadnje kapljice. Problem je v dejstvu, da je bil prvi del tako zelo dober, da mu ne bi smeli posneti nadaljevanja. Tako zelo unikaten, srhljiv, prepričljiv in izviren, da sem ga komaj preživel. In tak film mora ostati sam zase. Takemu filmu ne smejo nadaljevati zgodbe. Niti enkrat, kaj šele trikrat. Še posebej, če je vsak naslednji del slabši od prejšnjega. Ne toliko v smislu samih prizorov in domiselnih nalog, ki jih nesrečnim izbrancem nalaga gospod Jigsaw (Tobin Bell), marveč v smislu nenehnega ponavljanja iste finte. Iste blesave filozofije, kjer se mora vsaka žrtev odločati med tem in onim. Med onim in tem. Med onim in onim. Med tem in tem. Kjer mora vsaka žrtev poslušati psihopatove kasete, njegova navodila in njegovo pretirano željo po plačilu grehov. David Fincher je v trilerju Sedem to pokazal veliko bolje, Darren Lynn Bousman pa isto sranje iz filma v film pakira v drugo pakovanje. Prav imate, Jigsaw je na koncu tretjega dela umrl. Ni problema, njegove ideje živijo dalje. Vse za novo nadaljevanje, vse za novo vlečenje na original iz leta 2004. Dovolj imam. Če še enkrat slišim njegov glas in najdem kakšno njegovo kaseto, mi bo razneslo glavo. Čudi me le, da se ni kaj podobnega zgodilo tudi gledalcem, ki so leta 2005 v kinu videli drugi del. Če bi ostali doma, tretjega in četrtega namreč ne bi posneli. Povedano drugače, grozljivka, kjer bo prišlo le patologom.

Ocena 2