Pa smo končno le dobili Slovenca, ki je Hrvatom upal povedati, kar jim gre. In to kar sredi evropskega parlamenta. Hrvaško vodstvo bi ga seveda najraje linčalo, meni pa se usta že nekaj dni spreminjajo v velik in ponosen nasmeh. Po dolgem času sem namreč spet ponosen da sem Slovenec.

Pred leti sem mu sicer malce zameril, da je kar čez noč zamenjal barvo, potem pa sem ugotovil, da je točno vedel, da mora k Janši, saj je očitno zavohal menjavo zmagovalnega političnega vrha. Kaj bo storil sedaj, ko Janša ni več tako močen, seveda ne vem. A zdi se mi, da Slovenija ne glede na vse potrebuje točno takšnega zunanjega ministra.