Kulti in klasike: Platoon

24.01.2008 ob 16:11

zda 1986, vojna drama, režija in scenarij: Oliver Stone, igrajo: Charlie Sheen, Tom Berenger, Willem Dafoe, Kevin Dillon, John C. McGinley, Forest Whitaker, Johnny Depp, Francesco Quinn, Keith David, Tony Todd

Zagotovo najbolj realen in prepričljiv ter morda celo najboljši film o vietnamski vojni doslej.

Joj, kako žalostno je gledati vse te mlade fante, ki so morali v Vietnam. Ki so jim vzeli pravljice. In ki so prehitro spoznali pekel. Čisto vsi so bili zjebani, čisto vsi so imeli potem travme, čisto vsi so morali puhati travo, da se jim ni zmešalo že prvi dan. Vietnam je bil huda pizdarija. Veliko večja kot Irak, veliko bolj zajebana kot Koreja. In vsi ti fantje, so tja odšli polni upanja. Polni ljubezni do Amerike. Polni patriotizma in želje po delanju dobrih stvari. Med njimi je bil seveda tudi Oliver Stone, resnični vietnamski veteran, ki je o tem doslej posnel že tri filme.

In prvi je bil kot veste Platoon, po naše Vod smrti, ki je leta 1986 dobil celo oskarja za najboljši film leta. Jasno, bil je tako zelo dober, da je bilo članom akademije nerodno, da bi ga zamolčali. Še posebej zato, ker dolgo časa ni dobil zelene luči in ker studiev taka zgodba ni posebej zanimala. Bili so prepričani, da bo Oliver Stone na platnu zdravil svoje travne in svojo jezo do ameriške zastave. Potem so hvala bogu ugotovili, da želi narediti dober film. Zares pravo vojaško mojstrovino, kjer likom komaj verjamemo, da so le igralci. Da niso res bili v Vietnamu. In da ne gre v resnici za dokumentarec iz sedemdesetih let. Gospod Stone, ki je, če pozabimo na World Trade Center in Alexandra, najboljši režiser zadnjih trideset let, namreč film režira tako zelo predano, poznavalsko in divje, da ga komaj sledimo in da sproti požiramo vsak prizor posebej. Da nas vedno znova zadane in da komaj dihamo. In vsi ti fantje, vsi ti mladi igralci, vse te pregrete in uničene duše, nas bodo spremljale za vedno. Njihove usode bomo za zmeraj nosili v srcu. Tako kot ves film, ki bo za vse večne čase ostal kultna mojstrovina prvega razreda. In pozor, Vietnam ni le borba s sovražnikom. Vietnam je tokrat tudi borba s samim sabo. S svojimi strahovi, svojimi pomisleki in s svojo pravo stranjo. In to se najbolje pokaže pri mladem vojaku Chrisu Tayloryju (Charlie Sheen), ki nima pojma, da ga čaka pekel. Da ni prišel v drugo svetovno vojno, marveč v Vietnam. V državo napalma, odprtih ran in kričanja na pol mrtvih soborcev. In tukaj sta poročnika Bob Barnes (Tom Berenger) in Elias Grodin (Willem Dafoe). Dva popolnoma različna možakarja, ki našega Chrisa še bolj razdvojita. Prvi je brez morale in bi brez slabe vesti pobil celo vas nedolžnih Vietnamcev, drugi pa je v prvi vrsti vojak, ki se dobro zaveda, da ljudje ne smemo biti zveri. Niti v vojnem času, kaj šele drugače.

null

In med njima se odvije še en Vietnam. Prava mala vojna, ki razdvoji celo četo. Tudi Biga Harolda (Forest Whitaker), Rhaha (Francesco Quinn), Bunnyja (Kevin Dillon), Kinga (Keith David), Reda O’Neilla (John C. McGinley) in Gatorja Lernerja (Johnny Depp). Vse te nesrečne fante, ki sem jih omenil že na začetku. Hud film. Morda eden najboljših na temo Vietnama. Morda celo boljši od Lovca na jelene in Apokalipse zdaj. Nujen ogled za vse tiste, ki ga še niso videli. In za tiste, ki ga gledajo vsako leto znova. In pozor, Oliver Stone je ostal brez oskarja za scenarij in za režijo, kar je brez dvoma ena največjih krivic v filmski zgodovini. Kaj hočemo, zgodovino še vedno pišejo lažnivci, Oliver Stone pa je bil vedno filmar, ki je prav te lažnivce brcnil v jajca. In prav zato je Platoon tako hudičevo dober film. Sicer pa bi bil dovolj že tisti legendarni prizor, ko Willem Dafoe pade na kolena in roke dvigne visoko proti nebu. Žal ga bog ne sliši, saj se nahaja v peklu.

Ocena: 10/10

 

22 komentarjev na “Kulti in klasike: Platoon”

  1. Mateja pravi:

    Vrhunski film. Imam posnetega na videokaseti. Res, komaj verjameš, da ni dokumentarec.

  2. Dejan Kaloh pravi:

    Svetovna zasedba vlog, svetovna glasba in svetovna režija. Film je dejansko kulten…

  3. Connard pravi:

    ”najboljši režiser zadnjih trideset let”

    lol

  4. M&M M&M pravi:

    ooo, tega si pa moram nujno še enkrat pogledat.

  5. pirat s hribov pravi:

    jest pa glasujem za “Lovca na jelene” :wink:

  6. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Connard, no pa mi povej kdo je v zadnjih tridesetih letih naštepal tolko hudičevo dobrih filmov kot Oliver Stone?

  7. markopigac markopigac pravi:

    iztok razjasni mi “zgodovino so vedno pisali laznivci”? od kdaj se zgodovina pise v hollywoodu? dafoe je res legendaren, ampak ne tisti dvig rok, temvec streli vanj, njegovo kricanje pa tako zelo pristno, da niti ne opazimo, da ga metki ne zadanejo! ;)

    ves, dobitnike oskarjev postavljajo njihove zalozniske hise, da si le tako povrnejo svoje vlozke v skropucala.

  8. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Marko, mnogi filmi imajo na začetku zapis, da so posneti po resničnih dogodkih, potem pa so daleč od tega. To je prva razlaga tega, kar sem zapisal. Druga pa je seveda ta, da je bil Vietnam dolgo časa zavit v tančico skrivnosti, ki jo je prav Platoon odkril do konca. Morda še bolj kot Apokalipsa zdaj in vsekakor bolj od Lovca ne jelene, kjer so bili Vietnamci kot veš prikazani kot barabe. Prav Platoon ne ovinkari in prav Platoon pove vse tisto, kar si niso upali povedati niti dokumentarni filmi in zgodovinarji.

  9. bentilnik bentilnik pravi:

    Glede na trosenje primerjav z Apokalipso in Lovca predvidevam da nisi gledal Full Metal Jacketa, ki je po motivu bližje Platoonu kot omenjena filma.

  10. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Full Metal Jacket sem gledal, ga nisem omenil, saj je prva polovica samo drill, ki ga v omenjenih filmih seveda ni, zato mislim, da ne sodi v to skupino. Pa tudi tako hudičevo dober ni kot tile trije. Še posebej v drugi polovici, ko gredo fantje v akcijo.

  11. bentilnik bentilnik pravi:

    OK. Ti pač ni tako hudičevo dober.

    Pa dajva. Na hitrico. Ni mi jasno:

    Ad1) “Veliko večja kot Irak,..” Ne vem dobro tudi jaz. Težko tako enoznačno rangiram vojno kot ti. Vietnam je bil za ameriškega vojaka spopad v kateri njihova strategija in tudi oborožitev ni delovala – nasprotnik je bil neviden in se je izogibal odkritemu spopadu. Irak tudi. Vojak se je težko identificiral z vietnamsko vojno zaradi velike oddaljenosti od ZDA in le posredna zaščita nacionalnih interesov. Z Irakom tudi. Razlika je da so v Vietnam hodili vojaki, ki so jih izžrebali (hec je da so v žrebu zmagovali praviloma socialno in rasno neprivelegirani Američani), v Irak pa poklicni vojaki. Oboji ne pokajo od patriotizma. Eni pa so plačani.

    Ad2) “Da ni prišel v drugo svetovno vojno, marveč v Vietnam. V državo napalma, odprtih ran in kričanja na pol mrtvih soborcev.” Operacije in bitke iz druge svetovne vojne vodijo na teh žalostnih lestvicah. Zato lahko le predvidevam, da je tudi tam bil kakšen revež z odprto rano, pa tudi kakšen napol mrtev soborec je kričal… če že napalma niso imeli.

    http://en.wikipedia.org/wiki/Most_lethal_battles_in_world_history#Sieges_and_urban_combat

    Ad3) “In vsi ti fantje, so tja odšli polni upanja. Polni ljubezni do Amerike. Polni patriotizma in želje po delanju dobrih stvari.” Ne niso. Govoriš v množini. Tudi o Rhahu, Kingu in Bunnyu.

    Chris Taylor: “They come from the end of the line, most of ‘em. Small towns you never heard of: Pulaski, Tennessee; Brandon, Mississippi; Pork Van, Utah; Wampum, Pennsylvania. Two years’ high school’s about it, maybe if they’re lucky a job waiting for them back at a factory, but most of ‘em got nothing.”

    Gre za dejstva. Želja po bombastičnem stavku in pogledan film ali dva o Vietnamu te ne more preobraziti v avtoriteto na področju človekovega spopadanja. Res ne. Drugič boš videl kakšen film o Burskih vojnah in boš avtomatično izvedenec za južnoafriško zgodovino. Težko ane.

    Pa še za konec (mislim, da tokrat res ker kljub uporabljanju termina ‘konstruktivna debata’, ne strežeš z ravno vodoodpornimi ali vsaj rahlo puščajočimi argumenti – za primer “Da je Irak v primerjavi z Vietnamom mala malica, še vedno mislim in to dobro veš tudi ti.”) – za boljše razumevanje dogajanja – Barnes in Elias nista poročnika. Sta NCO’s oz. podčastnika. Poročnik je častniški čin. Odnos vojak – podčastnik – častnik je namreč pogost motiv vojaških filmov. Tudi Vietnamskih.

    Pa zdrava ostani.

  12. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Bentilnik, evo vodiš, taka debata pa mi je kul. No pa dajva. kdo je rekel, da sem strokovnjak za vojne zadeve. Ne pretiravaj. Le s superlativi sem poudaril film, ki mi je bil res všeč in ki si take besedne zveze zasluži.

    1. Irak in Vietnam? Še vedno ne dojamem, da ju ne moreš primerjati in ugotoviti kje je blo več sranja in trpljenja in travm vojakov. Prepričan sem, da tudi čet sto let Irak ne bo niti približno tako krut in zanimiv za medije, filme in še koga kot Vietnam, ki je bil kulten že med vojno.

    2. Druga svetovna vojna je bila vsaj po večini poštena igra, kjer so se vojaki borili za ozemlje in na pošten. Vietnam pa je bil kurčeva hinavščina in jebanje v glavo na vse mogoče načine. In druga svetovna vojna je bila vojna polovice sveta, Vietnam pa samo Američanov in Azijcev. In prav Vietnam je pustil več travn za vojake kot druga svetovna vojna. Tam je šlo bolj za fizične napore, v Vietnamu pa so bili zjebani psihično. Pa ne me zdaj napasti da ni bilo vedno tako. Jasno, da ni bilo, sam neka splošna ocebna pa to vendarle je. In v drugi svetovni vojni so vsaj vedeli za kaj se borijo, tukaj pa sploh ne, saj je bla politična situacija zelo hinavska.

    3. Vsi ti, ki si jih naštel so tam že dlje časa in so že zaštekali vse tisto, kar lik Charliea Sheena še ni, saj je bil novinec.

    4. Kako veš koliko filmov o Vietnamu sem videl in koliko knjig ter dokumentarcev sem prebral? Po nepotrebnem te je zmotila uporabo superklativov in besednih zvez, kjer se pač poudari kvalitete nekega filma. Obnašaš se tako, kot da si bil v Vietnamu in da se vse videl čisto od blizu.

    5. Ti vojni čini pa mi res ne gredo najbolje. Morda tudi zato, ker sem vojsko služil kot civilist.

  13. robert79 robert79 pravi:

    > In pozor, Oliver Stone je ostal brez oskarja za scenarij in za režijo

    Za scenarij je res dobil zgolj nominacijo, za režijo pa so ga nagradili, kot je meni znano.

    Film je res totalno dober in se tokrat totalno strinjam s piscem tega bloga, samo s par idejami pa nekaj slogovno-slovničnimi napakami se nikakor ne morem, se ne smem.

  14. 1001 FILM » Objave » Platoon (1986) pravi:

    [...] še ni razumljivo, čemu bi semkaj mešal gospodiča Gartnerja. A Vod smrti je zanj “hud film, morda eden najboljših na temo Vietnama.” Opa, tole je diskreten trenutek, [...]

  15. iztokgartner iztokgartner pravi:

    Robert, hvala za popravek. Res je, dobil ga je za režijo, le za scenarij ga ni.

  16. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzija: The Thin Red Line pravi:

    [...] Japoncev in kasnejših bojev v gozdovih zgleda kot Vietnam, kar je spet kontekstna primerjava s Platoonom in seveda tudi z Apokalipso zdaj. Tukaj so tudi monologi vojakov, ki na gledalca delujejo povsem [...]

  17. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Objave » Recenzije: Casino, Wall Street, The Hitcher pravi:

    [...] Amerike, ki pod svojo taktirko vzame mladega, nadebudnega in zagretega brokerja Buda Foxa (po Platoonu vroči Charlie Sheen, ki je zadaj pustil Toma Cruisea), ki bi naredil vse, da bi se prebil v prvo [...]

  18. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Recenzije: Letters to Juliet, Rescue Dawn pravi:

    [...] vseh ostalih filmih igra kot lesena deska brez razpona. Tako veliko nepozabnih prizorov nimata niti Platoon in The Deer Hunter, hudiča, niti Apokalipsa zdaj. To niso le prizori, to so instantne kultne [...]

  19. IZTOK GARTNER RAZMIŠLJA NAGLAS » Portret Stanleyja Kubricka (na željo komentatorja Andreja) pravi:

    [...] ja, drugo pa žal ne. Še posebej, če ga primerjamo s filmi Lovec na jelene, Apokalipsa zdaj in Platoon, nima osnovnih šans za zmago. Pa še malo tečen je bil Kubrick s temi svoji zahtevami, da film [...]

  20. » The Comedy Central Roast of Charlie Sheen pravi:

    [...] in mamili. Jp, Sheen, ki mi je še vedno eden večjih frajerjev v Hollywoodu (tip je ipak zaigral v Platoonu, Wall Streetu, Major Leagueu in Hot Shotsih), je vrhunski material za roast, za nesramne, pikre, [...]

  21. Kulti in klasike: Born on the Fourth of July (1989) « IZTOK GARTNER pravi:

    [...] in dramaturško, kot tudi igralsko, scenografsko in montažersko. Velik film, morda še večji od Platoona, ki ga je Stone posnel tri leta prej in začel svojo vietnamsko trilogijo. Film o tem, kako so [...]

  22. IZTOK faking GARTNER » Recenzije: Savages, The Watch, The Letter pravi:

    [...] deset let in upanje, da je končno spet v formi in da nam bo znova dajal vrhunske filme kot so bili Platoon, Born on the Fourth of July, Salvador, The Doors, Wall Street, JFK, Natural Born Killers, Nixon, U [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !